Zakoni o pokrajinah gredo v DZ
Državni svet je paket treh zakonov za ustanovitev pokrajin vložil v parlamentarno proceduro. Na včerajšnji seji, ki je potekala v Litiji, je zakonodajno iniciativo podprlo 28 svetnikov, nihče ni bil proti. Tako državni svet končuje proces, začet leta 2019, ko je v vnovičnem poskusu ustanovitve pokrajin prevzel vlogo koordinatorja.
Po besedah predsednika državnega sveta Alojza Kovšce je želja po ustanovitvi pokrajin tokrat prišla iz lokalnih skupnosti, v procesu oblikovanja zakonodajnih predlogov pa politične stranke na noben način niso bile vključene. V širši skupini pod vodstvom Boštjana Brezovnika je sodelovalo 62 slovenskih strokovnjakov in akademikov, ki se jim je pridružilo 30 strokovnjakov in akademikov iz držav članic EU, je pojasnil Brezovnik.
Kot je dejal Kovšca, je strokovna skupina pripravila predlog, z njenimi predstavniki so se nato udeležili 136 sej občinskih svetov, kjer so prisluhnili željam in zahtevam lokalnih skupnosti, zbrali vse pripombe, nato pa je nastal končni predlog.
Brezovnik: optimalen model prenosa nalog na pokrajine
Brezovnik je pojasnil, da so prejeli pripombe več kot 90 občin; predlagale so predvsem razdelitev Koroške in Šaleške, Zasavja in Posavja, podan je bil predlog delitve osrednjeslovenske pokrajine na severni in južni del pa tudi ustanovitev pokrajine Istra.
Po njegovem mnenju so s tovrstnimi členitvami našli optimalen model, ker bi lahko na vse te pokrajine postopoma prenesli čisto vse naloge, ki jih je kot take opredelila strokovna skupina. Ta je namreč pripravila pregled vseh pristojnosti in nalog, ki se lahko prenesejo na pokrajine in jih bodo bodoče pokrajine tudi zmožne izpolnjevati.
Sveženj pokrajinske zakonodaje pa ob predlogu zakona o ustanovitvi pokrajin sestavljata še predlog zakona o pokrajinah in predlog zakona o financiranju pokrajin. Gre za zgodovinski trenutek, pa je dejal predsednik republike Borut Pahor, ki se je kot častni gost udeležil seje.
