Zaostritve za tujce, ki delajo ali prosijo za azil

Znanje slovenščine za podaljšanje dovoljenja, več sredstev in daljše obdobje za združevanje družine so med novimi pogoji, ki jih prinaša sprememba zakonodaje.
Fotografija: V Levici in nevladnih organizacijah so prepričani, da novo omejevanje možnosti dostopa do vložitve prošenj za azil ni skladno z odločbo ustavnega sodišča. Foto Jure Eržen
Odpri galerijo
V Levici in nevladnih organizacijah so prepričani, da novo omejevanje možnosti dostopa do vložitve prošenj za azil ni skladno z odločbo ustavnega sodišča. Foto Jure Eržen

Zaostrovanje pogojev na različnih področjih je rdeča nit sprememb zakonov o tujcih in mednarodni zaščiti, ki ga poslanci obravnavajo na tokratni seji državnega zbora. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs ter predstavniki SDS in NSi so prepričani, da gre za korake v pravo smer, predvsem Levica ne vidi prav nobene potrebe za po eni strani višje zahteve do tujcev, po drugi pa za nižanje standardov pri mednarodni zaščiti.

Vzrok za noveliranje zakona o tujcih je prenos evropske direktive za olajšanje vstopa in mobilnosti tistih državljanov tretjih držav, ki prihajajo v EU zaradi opravljanja raziskovalnega dela, pripravništva, študija. A je predlaganih sprememb toliko, da je zakonodajno-pravna služba državnega zbora celo izrazila dvom, ali so tako veliki posegi še dopustni kot noveliranje ali bi pravzaprav morali napisati nov zakon.

image_alt
Podaljšanje dovoljenja z znanjem jezika


Enega od členov so morali predrugačiti, ker je sedanjega ustavno sodišče razveljavilo. A tudi novi 10. člen omejuje dostop do možnosti vložitve prošnje za azil, in sicer v primeru kompleksne krize, ki je v zakonu o vladi opredeljena kot »pojav, dogodek ali situacija hujšega ogrožanja temeljnih družbenih vrednot in hujše naravne ali druge nesreče ter s tem povezane velike negotovosti in razmeroma kratek čas za ukrepanje«. Med veljavnostjo ukrepa bi policija namero tujca za vložitev prošnje za mednarodno zaščito zavrgla, če v sosednji članici EU, iz katere je vstopil, ni sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom.

Izvzeti bi bili posamezniki, pri katerih zdravstveno stanje očitno onemogoča napotitev v sosednjo državo, in mladoletniki brez spremstva, pa tudi tujec, ki bi v postopku izkazal, da sosednja članica EU zanj osebno ni varna država ter da iz utemeljenih razlogov tam ni mogel zaprositi za mednarodno zaščito. Hojs je prepričan, da bodo s tem zadostili individualni obravnavi, ki jo zahtevajo ustavno sodišče in mednarodne konvencije. O uvedbi kompleksne krize na predlog vlade bi odločal državni zbor s kvalificirano večino. Nataša Sukič iz Levice je že napovedala, da bo šel ta člen spet pred ustavne sodnike, takšno je tudi stališče številnih nevladnih organizacij.



Novela zakona za tujce predvideva še nekaj zaostritev, ki bodo prizadele predvsem delavce iz tretjih držav – do zdaj so lahko združevali družino po enem letu bivanja, po novem jo bodo lahko po dveh letih, razen če imata oče in mati dovoljenje za bivanje v Sloveniji. Pri izkazovanju zadostnih sredstev za preživljanje družine pa bo štela le plača prosilca in ne več tudi povračila stroškov za prevoz, malico, kilometrine. Nevladne organizacije opozarjajo, da številni, tudi zaradi anomalij pri načinih izplačevanja, ne bodo mogli pripeljati družin. Zadostna sredstva za preživljanje bodo avtomatično periodično tudi preverjali.
Na novo se uvaja tudi pogoj znanja slovenščine, in sicer za podaljšanje dovoljenja za začasno bivanje zaradi združitve družine na vstopni ravni A1, za pridobitev dovoljenja za stalno bivanje na podlagi petletnega bivanja pa na osnovni ravni A2. Zagovorniki tega ukrepa so prepričani, da je znanje jezika nujno za integracijo in da so v številnih evropskih državah zahteve po znanju jezika na višji ravni. Matej T. Vatovec odgovarja, da naj se najde način za spodbujanje učenja jezika, ni pa prav, da je to pogoj in mehanizem za omejevanje združevanja družine.

V noveli zakona o mednarodni zaščiti, katere cilj je, po besedah Aleša Hojsa, zagotoviti hitre in učinkovite azilne postopke ter preprečevanje zlorab sistema, pa uvajajo možnost omejitve gibanja, zavrnitve prošnje kot očitno neutemeljene v pospešenem postopku, preverjanje mladoletnosti v primeru dvoma. Tisti, ki jim država prizna status begunca, bodo avtomatično upravičeni do osnovnih pravic bivanja, zdravstvenega in socialnega varstva, izobraževanja, zaposlitve in dela ter pomoči pri vključevanju v okolje, šele s sklenitvijo pogodbe o osebnem integracijskem načrtu bodo dobili pravico do nastanitve v integracijski hiši oziroma denarnega nadomestila za zasebno nastanitev, za največ dve leti in ne več tri, kot velja zdaj.

Preberite še:

Komentarji: