Zaposlene v zdravstvu razburil 45. člen
V petek je vlada na dopisni seji sprejela predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva in ga poslala v državni zbor.
Predlog zakona je najprej povzročil veliko vroče krvi, saj je ministrstvo za zdravje dalo deležnikom le slab dan časa za podajo pripomb – po pritiskih so rok sicer podaljšali, zdaj pa je na vladi potrjen predlog zakona deležen velikega ogorčenja zaradi 45. člena, ki se ga da razumeti tudi na način, da ministrstvo v primeru izrednih okoliščin uvaja obliko prisilnega dela zdravstvenih delavcev.
Iz omenjenega člena namreč izhaja, da lahko ob posebnih pogojih v zdravstveni dejavnosti, ki so posledica naravne ali druge nesreče ali podobnega izrednega dogodka, na primer nenadnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev ali povečanega obsega dela, minister za zdravje odredi enega ali več začasnih ukrepov.
Med začasnimi ukrepi se med drugim predvideva možnost začasne premestitve zdravstvenega delavca, prepoved ali omejitev izdaje soglasja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, prepoved ali omejitev sklepanja podjemnih pogodb, prepoved ali omejitev izrabe letnega dopusta ali stavke in druge ukrepe.
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides v tem vidi napoved, da bo država zdravstvo reševala s prisilnim delom. Omenjeni člen daje bianco pooblastilo vsakokratnemu ministru za zdravje, da po svoje prilagodi zdravstveno dejavnost že v primeru, ko gre za pomanjkanje zdravstvenih delavcev ali povečan obseg dela, pa je bila kritična predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič. Po mnenju predsednice Zdravniške zbornice Bojane Beović bi sporni 45. člen potreboval več varovalk, da bi se res uporabljal le v izrednih razmerah, in ne ob siceršnjih slabih razmerah v slovenskem zdravstvu.
»Z ogorčenjem in jezo smo prejeli obvestilo vlade, da je predlog zakona prejšnji petek sprejela na dopisni seji. To je predlog zakona, ki je šel mimo vseh socialnih dialogov in mimo mnenja stroke,« je danes povedal predsednik Fidesa Damjan Polh. »Vidite, v kašnih časih živimo, kjer nam politika narekuje bremena preko naših mnenj in preko vsega tistega, kar smo dobrega hoteli, da bi javno zdravstvo še naprej funkcioniralo.«
Nasprotniki opisanega načina sprejemanja ukrepov so prepričani, da se sporni 45. člen ne bi zgodil, če bi bile zadeve predhodno usklajevane, in da bi bilo prihranjenega veliko nepotrebnega razburjenja.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je danes pojasnila, da časa za poglobljeno usklajevanje ni bilo, saj se je s sprejemanjem zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva mudi, ker predstavlja tehnično osnovo za izpeljavo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerim se ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje. »Interventni zakon določa pravne podlage za vodenje in izmenjavo podatkov, ki bodo omogočili gladek proces uvajanja obveznega zdravstvenega prispevka, ki bo nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje.«
Glede ukrepov, ki nekatere spominjajo na uvajanje prisilnega dela, je ministrica dejala, da so ukrepi, kot je možnost premestitve zdravstvenih delavcev, predvideni le v izrednih razmerah, denimo ob poplavah, žledu, epidemiji. Ne gre torej za sistemski ukrep reševanja v zdravstvu. »Odzivov je veliko in očitno je, da se člen lahko interpretira na več načinov, da je mogoče zapisan dvoumno, kar nam je jasno sporočilo, da moramo premisliti in člen ustrezno zapisati, da bo to dvoumje izginilo in da bomo dejansko vedeli, da gre za izredni ukrep,« je strasti danes mirila ministrica. Pri tem je napovedala, da bodo pomisleke glede člena ustrezno naslovili v nadaljnjem zakonodajnem postopku.
Sicer pa omenjeni predlog zakona uvaja še nekatere druge sistemske spremembe. Na vprašanje, zakaj niso v zakonu naslovili le tistih nujnih sprememb, ki se vežejo na uvedbo obveznega prispevka, je z ministrstva slišati argument, da je bilo treba poskrbeti tudi za finančno vzdržnost zdravstvenega sistema. Izdatki za kritje bolniških odsotnosti so namreč v porastu, denarja pa ni neomejeno. Zato predlog zakona vrača obdobje, ko delodajalec krije breme nadomestila za začasno zadržanost z dela, na 30 dni, višina nadomestila se bo, sodeč po predlogu, ohranila na isti ravni celoten čas odsotnosti, zgornja meja višine nadomestila pa se bo določila na 2,5-kratnik povprečne plače. S temi ukrepi bi zdravstveni blagajni prihranili 110 milijonov evrov.
Zakonski predlog uvaja tudi možnost izrednega razpisa zdravniških specializacij, podaljšuje finančne stimulacije za izbiro specializacije iz družinske medicine, prav tako bi se morali po predlogu v neprekinjeno zdravstvo varstvo vključevati vsi zdravniki v javni mreži zdravstva, vključno s koncesionarji. Zakon tudi omejuje pravni promet s koncesijami, podaljšuje ukrep znižane ravni znanja slovenskega jezika za nekatere poklice v zdravstvu. Uvaja tudi ukrepe lažjega zaposlovanja tujcev, je naštela ministrica. Glede izrednega razpisa specializacij je Bojana Beović opozorila, da bo to težko pripomoglo k izboljšanju zdravstvenega sistema, saj imajo že na rednih razpisih nezasedena mesta. »Tako da si ne predstavljam, da bi obsežnejši razpis ali pa še tretji razpis na leto razmere kaj izboljšal. Treba je pač navdušiti zdravnike za delo v takem okolju, deloma z nagrajevanjem, deloma pa s pogoji dela,« je prepričana.
Je pa prvotni osnutek interventnega zakona predvideval ureditev, po kateri se obvezni zdravstveni prispevek ne bi štel za davčno priznan odhodek pri določanju davčne osnove za dohodnino. Po opozorilih, da bi to utegnilo biti ustavno sporno, bo v veljavi ostala ureditev, ki jo uvaja v začetku poletja sprejeta novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je predvidela, da bo prispevek zniževal osnovo za dohodnino.
