Zdravje Sredozemlja odvisno od razširitve zaščitenih območij
»Slovenija je kot država pogodbenica Barcelonske konvencije odigrala pomembno vlogo pri tem, da je Mednarodna pomorska organizacija (IMO) lani razglasila Sredozemlje kot območje z nadzorovanimi izpusti žvepla do maja 2025,« je poudaril dr. Mitja Bricelj, nacionalni koordinator za Barcelonsko konvencijo. Danes ministrski predstavniki 21 sredozemskih držav sprejemajo portoroško deklaracijo, ki opredeljuje program naravovarstvenih naporov za prihodnji dve leti, ko konvenciji predseduje Slovenija.
Barcelonska konvencija, ki je začela veljati leta 1976 in je del okoljskega programa združenih narodov, ima za cilj obvarovati naravno okolje sredozemskega morja in njegove obale. V Portorožu do vključno danes poteka 23. konferenca držav pogodbenic (COP23). Zasedanja se je danes udeležil tudi predsednik slovenske vlade Robert Golob. Omenil je, da je Slovenija zelo aktivna na področju vodne diplomacije in da v ta namen želi izkoristiti tudi svoj mandat nestalne članice varnostnega sveta Združenih narodov ter svetu predstaviti svoje izkušnje in rešitve ter tako prispevati k sprejetju boljših odločitev za vse. Naša država je tudi prva država članica Evropske unije, ki je sprejela pomorski prostorski načrt – kot strateški dokument za načrtovanje trajnostnega razvoja dejavnosti na morju.
Med konkretnimi zavezami portoroške ministrske deklaracije, ki jo podpisujejo danes, so zmanjšanje onesnaževanja s plastiko in mikroplastiko (kar stopa v veljavo v letu 2024), premišljeno prostorsko načrtovanje in omejevanje gradnje v stometrskem obalnem pasu, zaščita vsaj 30 odstotkov morskih območij do leta 2030, omejevanje škodljivih emisij ladijskega prometa (vključno z ustanovitvijo območja brez žveplovih oksidov) in ratifikacija vseh sedmih protokolov barcelonske konvencije. »To je nekaj, kar resnično dolgujemo našim otrokom, naši skupni zgodovini in skupni prihodnosti,« je komentiral slovenski premier.
Petkratno zmanjšanje škodljivih izpustov
»Imamo poročila o smrtnosti pristaniških delavcev zaradi obolenja dihal od Marseilla do Benetk. Ne gre le za izpuste tovornih ladij, pač pa tudi križark. Žal se o tem premalo govori,« je ob robu zasedanja izpostavil nacionalni koordinator za barcelonsko konvencijo Mitja Bricelj. V skladu s sprejeto odločitvijo držav pogodbenic bodo morale vse ladje, ki bodo plule po Sredozemlju, v slabih dveh letih zmanjšati tovrstne škodljive emisije za petkrat, kar je po njegovem izjemno pomemben okoljevarstveni korak. »To je tudi velik prispevek k podnebnemu vrhu COP28 v Dubaju, saj gre za konkretno ukrepanje na regionalni ravni,« je dejal.
Podčrtal je tudi pomen sodelovanja podonavske, črnomorske in sredozemske regije. Gre za pobudo za skupno ukrepanje za zmanjševanje obremenitev in sledenje škodljivim vlivom po tako imenovanem načelu od izvira do izliva. »Ti ekosistemi so povezani med seboj, zato govorimo povezavi modrih in zelenih koridorjev, se pravi morskih in obalnih okolij, ki spadajo med zavarovana območja. Slovenija je v pomorskem prostorskem načrtu napovedala razširitev zavarovanih območij, ki trenutno obsega Strunjan in piransko Punto, na tako imenovani trikotnik na morski meji s Hrvaško. A je, kot meni Bricelj, to namero zapletla napoved obeh sosednjih držav za razglasitev izključnih ekonomskih con, ki pa lahko pomenijo dodatno varovanje morja le na papirju, medtem ko bi sicer imeli vso pravico, da razpolagajo s tem območjem po svoji prosti presoji.
Pomen razširitve varovanih območij
»Napredujemo pri uresničevanju ciljev glede zdravja morja in obal, ki smo si jih zadali, vendar bi bilo treba narediti še več,« je prepričana Tatjana Hema, koordinatorica Sredozemskega akcijskega načrta. Kot je spomnila Elizabeth Maruma Mrema, namestnica izvršne direktorice programa Združenih narodov za okolje, so se podpisnice barcelonske konvencije zavezale, da bodo do leta 2030 zavarovale za 30 odstotkov svojega morskega in obalnega prostora. A od tega cilja smo še daleč. Sredozemsko morje ima trenutno nekaj čez osem odstotkov zavarovanih območij, medtem ko je tistih, kjer je prepovedan vsakršen prehod in ribolov, zgolj 0,04 odstotka.
»Območja, ki so zaščitena, bi morali bistveno povečati. Ne samo zaradi biodiverzitete, ampak tudi zato, ker bo morje verjetno postalo naš novi vir hrane. Dejansko zaradi podnebnih sprememb potrebujemo plan B za kmetijstvo,« je za Delo povedala klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, ki je sicer sodelovala v plenarni razpravi v Portorožu. Opozorila je tudi, da ima morje izrazito pomembno vlogo pri ohlajanju ozračja, zato je toliko bolj pomembno, da ga ohranjamo zdravega.
»Med najočitnejšimi vplivi klimatskih sprememb je dvig morske gladine, ki bo sicer najbolj prizadela obalo, in na kar nobeno od sredozemskih obalnih mest, z izjemo najbolj ogroženih Benetk, nima resnega načrta ukrepanja,« je nadalje ocenila sogovornica. Poleg tega opozarja na segrevanje morja, ki bo vplivalo na prisotnost številnih organizmov oziroma na zmanjšanje biodiverzitete. Zelo pomembna, čeprav nekoliko manj širše znana, je po njenih besedah problematika zakisanosti morja, ki velja tudi za oceane. Povzročajo pa jo emisije ogljikovega dioksida, ki se raztaplja v vodi in škodujejo predvsem apnenčastim organizmom, a tudi ostalim.
»Vse bolj se kaže, kako težko je ukiniti emisije fosilnih goriv, pri čemer ima morje - poleg gozdov - pomembno očiščevalno moč, saj plankton in drugi mikro morski organizmi vsrkavajo ogljik. Če je morje zdravo, je to kot nekakšna črpalka za naše grehe, ki ga moramo vzdrževati. Gre za tako imenovano pobudo modrega ogljika,« pove. Kot sklene, potrebujemo za spopad s klimatskimi spremembami novo miselnost in celovitejše ukrepe.
