Žerdin: Ko govorimo o Izraelu, je sovražni govor odziv na genocid, ki ga izvajajo

V najnovejši epizodi podkasta Od srede do srede sta Ali Žerdin in Janez Markeš analizirala pereče mednarodne in domače teme, v ospredju pa se je znašel presenetljiv poziv ameriškega predsednika. Donald Trump namreč odločno pritiska na izraelske oblasti, naj ustavijo sodni proces proti premierju Benjaminu Netanjahuju, ki je obtožen korupcijskih dejanj v vrednosti okoli dvesto tisoč evrov. Trump trdi, da je Netanjahu »vojni heroj« in da se takšnih ljudi ne preganja po sodiščih. To sproža vprašanje, kot ugotavlja Žerdin, ali gre za »ameriški napad na izraelsko suverenost« ali zgolj za nadaljevanje Netanjahujevih prizadevanj za spodkopavanje izraelskega sodnega sistema, ki so bila vidna že pred 7. oktobrom 2023.

Geopolitična igra ali iskrena podpora?

Janez Markeš meni, da je situacija bolj zapletena in da se svetovna politika vse bolj prepleta z našimi življenji. Po njegovem mnenju se za Trumpovimi izjavami skriva širša geopolitična igra. »Kaj pa, če bi malo pomislili, da Donald Trump govori to, kar Izrael hoče, da pove, ali pa lobi v Ameriki, ki obvladuje Združene države Amerike,« se sprašuje Markeš. Domneva, da je cilj takšnega pritiska omogočiti Izraelu, da se iz genocida v Gazi umakne na način, »ki bo zgledal, kot da je zmagovalec«.

Ta dinamika se kaže tudi v odnosu do Irana. Žerdin izpostavlja »ideološko meglo« v izjavah, da Združene države niso napadle Irana, pač pa zgolj »iranski jedrski program«, kot da gre za dve ločeni entiteti. Iran je medtem ogorčen, ker Mednarodna agencija za jedrsko energijo ni obsodila bombardiranja njegovih jedrskih objektov, zato napoveduje prekinitev sodelovanja pri mednarodnem nadzoru.

Javnost se obrača proti Izraelu

Dogajanje na Bližnjem vzhodu močno vpliva na javno mnenje v Evropi. Markeš poudarja, da si ljudje »več ne predstavljajo Izraela kot zaupanja vredne države, ki je napadena in rabi pomoč«, temveč postaja sinonim za nekaj genocidnega. To potrjujejo tudi nedavni dogodki. V Franciji je sodišče na zahtevo palestinskih prebivalcev odredilo umik izraelskih zastav z javnih objektov.

Še bolj odmeven je bil dogodek na britanskem glasbenem festivalu Glastonbury, ki po besedah Žerdina predstavlja »največji izlet privržencev rock'n'rolla vsako leto«. Tam sta dva benda občinstvo pozvala k izražanju simpatij do Palestine, kar se je pokazalo z množico palestinskih zastav in skandiranjem »Free Palestine« ter »Kill IDF« (Ubijte izraelske obrambne sile). Čeprav so osrednji britanski mediji, kot poroča BBC, dejanje obsodili kot sovražni govor, Žerdin opozarja na razmerja moči: »Res je, da se s sovražnim govorom marsikaj začne ... « a doda, da je sovražni govor tukaj lahko tudi reakcija na vojna hudodelstva, ki se že odvijajo.

Se v Sloveniji pripravlja volilna reforma?

Medtem ko se zdi, da je domača politika »izginila z radarja«, se v ozadju pripravlja pomembna civilnodružbena razprava. Markeš je izpostavil izid knjige o volilnih sistemih, ki sta jo skupaj izdala inštituta pod vodstvom Cirila Ribičiča in Petra Jambreka, kar je glede na njuno preteklo nezdružljivost po njegovih besedah »spektakularno«.

Knjiga predlaga uvedbo kombiniranega volilnega sistema, ki bi združil elemente proporcionalnega in večinskega sistema. Namen je dvojen: ohraniti demokratične varovalke, ki jih nudi proporcionalni sistem in preprečuje avtoritarizem, hkrati pa zadovoljiti željo volivcev po večji personalizaciji. »Mi hočemo vedeti, koga volimo,« poudarja Markeš željo ljudi, ki ne želijo voliti zgolj strankarskih list, ampak konkretne posameznike, ki jim zaupajo.

Takšen sistem bi po njegovem mnenju prenesel moč odločanja z »absolutno moč nad listami od strankarskih šefov« nazaj k ljudstvu. Volivci bi lahko neposredno izvolili kandidate, ki jim morda strankarski voditelji niso naklonjeni. Žerdin ob tem spomni na posvetovalni referendum z dne 9. junija 2024, na katerem je 70 odstotkov udeležencev podprlo uvedbo preferenčnega glasu, a v politiki ni zaznati, da bi se karkoli premaknilo v smeri uresničitve te izkazane volje. Pobuda za široko javno debato o novem sistemu je zato po mnenju Markeša ključna za prihodnost slovenske demokracije.