»Zgodovinski dan« za Hrvaško
Prvi dan leta 2023, ko je Hrvaška vstopila hkrati vstopila v schengensko in evrsko območje, je za državo zgodovinski dan, so se na mejnem prehodu Obrežje strinjali predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar in hrvaški premier Andrej Plenković. Poudarili so, da je to dan za slavje vseh evropskih državljanov.
»To je dan za slavje, obdobje novih začetkov, novih poglavij in ni kraja v Evropi, ki bi danes bolje predstavljal nov začetek, kot je to na ta dan Hrvaška,« je ocenila von der Leyen po tristranskem srečanju s Pirc Musar in Plenkovićem.
Poudarila, je, da na kopenskih in morskih mejah Hrvaške z njenimi sosedami, Slovenijo, Madžarsko in Italijo, zdaj ne bo več obmejnih nadzorov, vrst in preverjanj potnih listov.
Predsednica Evropske komisije je spomnila, da se je Hrvaška danes pridružila tudi skupnosti 347 milijona Evropejcev, ki uporabljajo isto valuto. Evro je po njenem mnenju eden največjih kolektivnih dosežkov Evrope, kot druga najpomembnejša globalna valuta pa jo krepi tudi na mednarodnem odru.
Kot zgodovinskega je današnji dan označil tudi Plenković. »Če obstajajo trenutki, ki jih lahko imenujemo zgodovinski, je to zagotovo današnji dan. 1. januar 2023 je dan, ko je Hrvaška uresničila svoje strateške državne in politične cilje,« je dejal. Ob tem je izpostavil, da je Hrvaška prva država, ki je integracijo v schengen in območje evra uresničila na isti dan.
Nataša Pirc Musar pa je poudarila, da je gre za velik dan tako za hrvaške kot slovenske državljane, in izpostavila pomembnost širitve EU.
»Moj prvi obisk v funkciji predsednice republike je poklon Evropi, naši sosedi, evropskemu povezovanju in sodelovanju,« je dejala in poudarila, da verjame v združeno Evropo in da je integracija edina možna pot, tudi za države članice Zahodnega Balkana.
Pirc Musarjeva je spomnila, da je delala na Hrvaškem v času nekdanje Jugoslavije, ko je bila meja odprta, in izrazila veselje, da danes kot predsednica Republike Slovenije pozdravlja zgodovinski mejnik, ko sta državi spet brezmejno povezani. »Obrežje in Bregana ponovno postajata eno,« je izjavila in napovedala, da bo nadaljevala slovensko tradicijo spodbujanja držav, da se pridružijo evropskim integracijam.
Za širitev EU se je zavzel tudi Plenković in izrazil zadovoljstvo, da je Bosna in Hercegovina v minulem letu dobila status kandidatke za članico EU. Obenem je napovedal, da bo Hrvaška svoje zmogljivosti, povezane z varovanjem meje, usmerila na svoje zunanje, schengenske meje s Srbijo, BiH in Črno goro, a »brez postavljanja žice in zapor«.
Srečanja se je udeležila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. »Schengen oziroma odprava mej je najlepše novoletno darilo Hrvaški. Gre za zgodovinski trenutek in pomembno prelomnico, ki bo pozitivno spremenila življenje ljudi ob meji, ki se bodo lahko odslej prosto gibali in potovali«, je povedala ministrica Fajon in izrekla čestitke hrvaškim državljankam in državljanom.
Ministrica Fajon je sodelovala tudi na dvostranskem srečanju predsednice Republike Nataše Pirc Musar s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Pogovor je tekel o aktualnih temah evropske povezave in pomenu širitve evropskih vrednot na regijo Zahodnega Balkana.
Hrvaška je z novim letom postala 20. članica evrskega območja in 23. država članica Evropske unije, ki so del schengenskega prostora. Poleg članic EU so v schengnu še Norveška, Švica in Liechtenstein, ki se je temu območju kot zadnji pridružil leta 2011.
Od danes imata Slovenija in Hrvaška po 31 letih spet imeli isto valuto, na meji med njima pa ni več nadzora.
