Zmeda s čakalno vrsto za cepivo proti covidu-19
Prednost imajo rizične skupine, drugi bodo prišli na vrsto šele, ko bo dovolj cepiva za vse, zagotavljajo na ministrstvu za zdravje.
Odpri galerijo
V Sloveniji naj bi se cepljenje proti covidu-19 začelo na začetku prihodnjega leta. Na fotografiji: cepljenje na Severnem Irskem. Foto Liam McBurney/AFP
Izjavi predsednika vlade Janeza Janše in vladnega govorca za covid-19 Jelka Kacina, da izkazani interes za cepljenje proti covidu-19 na spletnem portalu eUprava pomeni postavitev v čakalno vrsto, sta povzročili nekaj zmede. Pred tem so bile namreč informacije drugačne. Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da bodo absolutno prednost pri cepljenju imele ranljive skupine, drugi bodo cepljeni, ko bo cepiva dovolj za vse.
Tako na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) kot na ministrstvu za javno upravo so nas v zvezi s spremembo tolmačenja pomena izkazanega interesa za cepljenje proti covidu-19 prek portala eUprava usmerili na ministrstvo za zdravje. Ob predstavitvi te možnosti, pred dobrim tednom dni, je minister za javno upravo Boštjan Koritnik sicer dejal, da izkaz interesa nikakor ne pomeni uvrstitve na čakalni seznam za cepljenje. Pred nekaj dnevi pa ga je demantiral predsednik vlade Janez Janša. Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je za njim prav tako zagotovil, da bodo najprej cepili kritične skupine, potem pa bodo imeli prednost tisti, ki so svoj interes izrazili na spletnem portalu. Do zdaj je to storilo dobrih 58.000 ljudi, od tega z e-identiteto nekaj več kot 7500.
Na ministrstvu za zdravje so včeraj dodatno razložili, da ne bo razlik med tistimi, ki so se že ali se še bodo prijavili za cepljenje prek eUprave, in tistimi, ki bodo to storili prek osebnega zdravnika ali NIJZ, saj gre v zadnjem primeru morda za osebe, ki so manj vešče rokovanja z informacijskimi tehnologijami. Pomembno je le, da se prijavijo.
Po včerajšnjih besedah ministra za zdravje Tomaža Gantarja pričakujejo pred koncem leta prvo pošiljko s 5000 odmerki cepiva. Do cepljenja bodo najprej upravičeni oskrbovanci in zaposleni v domovih starejših občanov, zaposleni v zdravstvu in v drugi kritični infrastrukturi. Prva cepljenja bi se tako lahko začela na začetku prihodnjega leta.
Marinela Šavle Reščič, direktorica Centra za starejše občane Lucija, je povedala, da za zdaj še nimajo informacij, kako bo cepljenje potekalo. »Na ministrstvo za zdravje smo oddali informacijo glede interesa za cepljenje med našimi zavarovanci in čakamo na nadaljnja navodila,« je dejala. Po njenem mnenju tudi ni jasno, kdo bo najprej upravičen do cepiva, saj 5000 odmerkov ne more pokriti vseh potreb – samo stanovalcev v domovih za starejše je skoraj 20.000. Pri tem je sicer treba omeniti, da se je do zdaj že skoraj polovica oskrbovancev okužila z novim koronavirusom, pri čemer jih je dobrih 4000 covid-19 že prebolelo.
Na podlagi predloga NIJZ, ki ga povzema nacionalna strategija cepljenja proti covidu-19, bodo že prej omenjeni prednostni skupini, ki po oceni obsega 40.000 oziroma 70.000 ljudi, sledili starejši od 60 let. Teh naj bi bilo po oceni okoli 550.000. V tretji fazi bodo do cepiva lahko prišli kronični bolniki, mlajši od 60 let, ki naj bi jih bilo okoli 400.000. Za njimi pa še zaposleni v drugih njunih službah, kot so vzgojno-izobraževalni zavodi, policija, civilna zaščita, vojska ter delavci v kmetijskem in živilskem sektorju in prometu.
Cepiti naj bi začeli po bolnišnicah in šele v poznejših fazah tudi v zdravstvenih domovih. V prvem četrtletju bi po predvidevanju cepili do 60.000 ljudi (desetino prebivalstva), druga faza je načrtovana za drugo četrtino leta 2021, nato sledi še tretja. Da bi se življenje vrnilo v ustaljene tirnice, bi bilo treba cepiti najmanj 60 odstotkov prebivalstva, kar ustreza 1,2 milijona ljudem.
Tako na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) kot na ministrstvu za javno upravo so nas v zvezi s spremembo tolmačenja pomena izkazanega interesa za cepljenje proti covidu-19 prek portala eUprava usmerili na ministrstvo za zdravje. Ob predstavitvi te možnosti, pred dobrim tednom dni, je minister za javno upravo Boštjan Koritnik sicer dejal, da izkaz interesa nikakor ne pomeni uvrstitve na čakalni seznam za cepljenje. Pred nekaj dnevi pa ga je demantiral predsednik vlade Janez Janša. Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je za njim prav tako zagotovil, da bodo najprej cepili kritične skupine, potem pa bodo imeli prednost tisti, ki so svoj interes izrazili na spletnem portalu. Do zdaj je to storilo dobrih 58.000 ljudi, od tega z e-identiteto nekaj več kot 7500.
Na ministrstvu za zdravje so včeraj dodatno razložili, da ne bo razlik med tistimi, ki so se že ali se še bodo prijavili za cepljenje prek eUprave, in tistimi, ki bodo to storili prek osebnega zdravnika ali NIJZ, saj gre v zadnjem primeru morda za osebe, ki so manj vešče rokovanja z informacijskimi tehnologijami. Pomembno je le, da se prijavijo.
V pričakovanju prve pošiljke cepiva
Po včerajšnjih besedah ministra za zdravje Tomaža Gantarja pričakujejo pred koncem leta prvo pošiljko s 5000 odmerki cepiva. Do cepljenja bodo najprej upravičeni oskrbovanci in zaposleni v domovih starejših občanov, zaposleni v zdravstvu in v drugi kritični infrastrukturi. Prva cepljenja bi se tako lahko začela na začetku prihodnjega leta.
Proti covidu-19 bodo najprej cepili ranljive skupine ljudi.
Marinela Šavle Reščič, direktorica Centra za starejše občane Lucija, je povedala, da za zdaj še nimajo informacij, kako bo cepljenje potekalo. »Na ministrstvo za zdravje smo oddali informacijo glede interesa za cepljenje med našimi zavarovanci in čakamo na nadaljnja navodila,« je dejala. Po njenem mnenju tudi ni jasno, kdo bo najprej upravičen do cepiva, saj 5000 odmerkov ne more pokriti vseh potreb – samo stanovalcev v domovih za starejše je skoraj 20.000. Pri tem je sicer treba omeniti, da se je do zdaj že skoraj polovica oskrbovancev okužila z novim koronavirusom, pri čemer jih je dobrih 4000 covid-19 že prebolelo.
Kako si sledijo prednostne skupine
Na podlagi predloga NIJZ, ki ga povzema nacionalna strategija cepljenja proti covidu-19, bodo že prej omenjeni prednostni skupini, ki po oceni obsega 40.000 oziroma 70.000 ljudi, sledili starejši od 60 let. Teh naj bi bilo po oceni okoli 550.000. V tretji fazi bodo do cepiva lahko prišli kronični bolniki, mlajši od 60 let, ki naj bi jih bilo okoli 400.000. Za njimi pa še zaposleni v drugih njunih službah, kot so vzgojno-izobraževalni zavodi, policija, civilna zaščita, vojska ter delavci v kmetijskem in živilskem sektorju in prometu.
Cepiti naj bi začeli po bolnišnicah in šele v poznejših fazah tudi v zdravstvenih domovih. V prvem četrtletju bi po predvidevanju cepili do 60.000 ljudi (desetino prebivalstva), druga faza je načrtovana za drugo četrtino leta 2021, nato sledi še tretja. Da bi se življenje vrnilo v ustaljene tirnice, bi bilo treba cepiti najmanj 60 odstotkov prebivalstva, kar ustreza 1,2 milijona ljudem.
