Zorčič: Soliranja podpredsednika stranke si ne moremo privoščiti

Potem ko je zdaj že nekdanji podpredsednik SMC Milan Brglez včeraj na facebooku sporočil, da so ga iz stranke izključili tudi zaradi njegovega nasprotovanja koaliciji s SDS, so v SMC na twitterju zatrdili, da bodo sodelovali zgolj pri sestavljanju levosredinske koalicije.



Brglez je danes na novinarski konferenci podrobneje pojasnil ozadje dogajanja in tudi nadaljne korake. V vodstvu SMC pa za dodatne komentarje niso dosegljivi in pravijo, da je bila sinočnja izključitev odziv na vse dogajanje. Zatrdil je, da je bila torkova izločitev zrežiran dogodek. SMC je namreč rekonstruirala svet stranke in ga razširila s šestimi novimi člani, potem pa so šli v zamenjavo v organih stranke. Tako je prišlo imenovanja novih članov izvršnega odbora, zamenjala sta se tudi nadzorni odbor in statutarna komisija. Izključitev iz stranke po njegovih tudi statutarno ni bila najbolj logična.


 

Zorčič: Soliranja podpredsednika stranke si ne moremo privoščiti

Vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič je zavrnil Brglezove očitke, da je bila njegova izločitev iz stranke zrežiran dogodek. »Zrežirana je bila kvečjemu njegova morebitna kandidatura za predsednika DZ,« je dejal Zorčič. Ob tem je dodal, da si ne morejo privoščiti soliranja podpredsednika stranke.

Po njegovih besedah, si SMC prizadeva izpolniti zaveze iz predvolilnega časa. »Smo v občutljivem obdobju, ko že nastajajo obrisi neke bodoče koalicije in v tem obdobju si dejansko stranka ne more privoščiti, da eden od najbolj vidnih članov, podpredsednik stranke ne spoštuje demokratično sprejetih odločitev organov stranke in solira v tej zgodbi, ko moramo biti najbolj enotni,« je dejal v izjavi za medije.

Ob tem je ocenil, da je Brglez bistveno oslabil pogajalsko pozicijo stranke s tem, ko se je sam ponujal za stolček predsednika DZ.



Na vprašanje o vplivu Brglezovega odhoda na sestavljanje koalicije pa je dejal le, da je zdaj povsem jasno, da bo imela pri preštevanju SMC devet poslanskih glasov in ne deset. Če bo Brglez ostal v poslanski skupini SMC, saj nimajo vzvodov, da bi ga izključili, pa Zorčič upa, da bo deloval kolikor toliko konstruktivno. Sami pa si bodo prizadevali, da bo poslanska skupina ostala skupina stranke. Brgleza sicer ne nameravajo pozivati k vrnitvi mandata, o svoji usodi bo odločal sam.

Na vprašanje, ali je z izločitvijo Brgleza iz SMC prenehala tudi njegova podpredsedniška funkcija, je Zorčič dejal, da »absolutno - podpredsednik ne more bit nekdo, ki ni član stranke«. »Težko bi rekel, da njegov odhod pomeni kaj slabega, mislim, da pomeni predvsem konsolidacijo stranke. Predvsem pa se ne bo pisalo, da stranka ni enotna,« je še dejal Zorčič.

Da se bosta poti Mira Cerarja in Milana Brgleza prej ali slej razšli, je bilo že kar nekaj časa jasno, posebno po zapletu glede funkcije predsednika državnega zbora. Način in naglica, kako so podpredsedniku pokazali vrata v SMC, je vseeno marsikoga presenetila. Vprašanje pa je, kdo od vpletenih bo prepričljivejši v boju za interpretacijo.

Brglez, ki mu javnomnenjske ankete kažejo veliko priljubljenost, je, kot je znano, sam sporočil, da so ga izključili iz stranke, ki jo je pomagal postavljati, zaradi pokončne drže, ker je bil kdaj kritičen do lastne stranke ter zaradi nasprotovanja, da gre v koalicijo s SDS. »O nesodelovanju sva s Cerarjem sicer enotna, a glede na pritiske v stranki, v odborih in od tistih, ki nikoli niso kandidirali na volitvah, in so del struktur v stranki, nikoli ne veš, kdaj se kdo zlomi pod pritiski,« je podprl razumevanje svoje vloge branika pred povezovanjem s SDS. Na koga od »tistih, ki niso kandidirali«, je namigoval, ni razodel, v krogih blizu SMC pa sklepajo, da je mislil na vodjo programa SMC Aleksandra Kešeljeviča.

Tisti, ki spadajo v Cerarjev krog, pa ponavljajo, da je izvršni odbor Brgleza izključil soglasno, in razumejo take namige kot zamegljevanje zgodbe in odvračanje od bistva – kot ga oni vidijo – da dosedanji podpredsednik stranke večkrat ni upošteval dogovorov in ni spoštoval odločitev organov stranke, za katere je sicer sam dvignil roko. Sodu je izbilo dno, da se je strinjal s Cerarjevo kandidaturo za predsednika parlamenta (sam naj bi bil v tej kombinaciji predviden za zunanjega ministra), potem pa se je s prvakoma SD in Levice, Dejanom Židanom in Luko Mesecem, dogovoril za podporo za vodenje državnega zbora. Če bi se to uresničilo, bi bil uvod v marginaliziranje Cerarja v stranki in pozneje najbrž razrešitev.

Očitki tako po besedah Brgleza temeljijo zgolj na naslovu intervjuja, ki ga je dal za STA, da je pripravljen začasno še naprej voditi DZ. A v tem pogovoru je, kot je poudaril danes, povedal, da podpira idejo, da bi DZ v prihodnjih štirih letih vodil Cerar ter dodal, da je treba »to zadevo dejansko izpogajati in se morajo o tem vsi dokončno strinjati«.

Cerar pa je po njegovih besedah sam večkrat kršil sklepe izvršnega odbora SMC, denimo glede priznanja Palestine, ki se jih je bal izvršiti, in povrnitve vojne škode izgnancem oz. drugim žrtvam vojn, ko je »v tistih trenutkih pravzaprav raje grozil, kot da bi se posvetil temu, da bi bili sklepi izvedeni«.

Brglez se že v preteklosti ni vedno strinjal s stališči stranke, nasprotoval je tudi premieru Miru Cerarju. Retoriko sta najbolj zaostrila ob sprejetju novele zakona o tujcih, ki je ob poslabšanju razmer predvidela zaostritev pogojev za vstop tujcev v državo.
 

Izključitev posledica »samokandidature«

Interpretacije o vzrokih in posledicah pa se na obeh straneh precej razlikujejo. Iz krogov blizu Brglezu je slišati, da je bilo že v petek, ob izbiranju novega predsednika državnega zbora, nekako napovedano, da bodo posledice zaradi njegove »samokandidature«, kot so jo razumeli v SMC.

Na drugi strani so prepričani, da je šlo za njegov dogovor z Levico in SD ter da ni bilo prvič, da je glasoval za sklepe stranke, hkrati pa delal po svoje.

Prvi javni spor med Cerarjem in Brglezom sega v čas sprejemanja novele zakona o tujcih, ki jo je predlagala ministrica iz vrst SMC in ga je zagovarjal tudi Cerar, Brglez pa mu je izrecno nasprotoval. Poti pa so se še bolj razšle, ko je SMC predsednika državnega zbora prepričevala, naj kandidira za predsednika republike, a je to zavrnil.



Izvršni odbor SMC je menda Brglezu očital, da se je kot predsednik parlamenta prevečkrat oglašal v javnosti, da se ni držal odločitev stranke, da je v svojih nastopih pogosto zavzemal stališča, ki so bila v nasprotju z izjavami Mira Cerarja, med drugim, ko je obsodil napad ZDA, Francije in Velike Britanije na Sirijo. Na sklep o izključitvi se bo pritožil.

O tem, kaj bi izključitev utegnila pomeniti za stranko in ali bi Brglezu utegnil še kdo slediti, so različne ocene.
 

Odzivi Levice in SNS

Po mnenju Mateja T. Vatovca (Levica) je Brglezova izključitev notranja stvar SMC, v stranki se bodo morali »pogovoriti, kaj in kako naprej«. Kot je pojasnil Vatovec, so v Levici z Brglezom na nekaterih točkah do sedaj že sodelovali. »Mislim pa, da je sedaj na njem, da ugotovi, kaj pravzaprav želi v svoji prihodnji politični karieri«, je dejal o morebitnem vstopu Brgleza v poslansko skupino Levice. Brglez sicer za zdaj, kot je napovedal, ostaja v poslanski skupini SMC, saj mora o tem še premisliti.

Na vprašanje, kaj to pomeni za nadaljnja pogajanja o oblikovanju vlade, je Vatovec odgovoril, da »Brglez očitno ni bil dovolj vpliven faktor v tem koaliranju, ampak to bo treba ugotoviti pri ostalih strankah, ki trenutno vodijo to igro«. »Mislim, da je še vse odprto in bo v naslednjih dneh stvar stekla,« je še ocenil glede oblikovanja vladne koalicije.



»Kakor kaže, so se v SMC skregali,« pa se je na Brglezovo izključitev odzval predsednik SNS Zmago Jelinčič. Ocenil je, da je bila odstavitev bivšega predsednika državnega zbora logična posledica, saj da se Cerar navkljub drugačnim izjavam pripravlja na vstop v Janševo koalicijo. To pa je po Jelinčičevem prepričanju edina rešitev za Cerarja in njegovo stranko, če želita preživeti naslednje volitve.

Izvršni odbor SMC je sicer na torkovi seji Brgleza izključil iz stranke, v stranki so kot razlog za izključitev v sredo zvečer navedli nespoštovanje odločitev organov stranke, danes pa več pojasnil niso dali. Brglez pa je na novinarski konferenci izrazil prepričanje, da je njegova izključitev povsem zrežiran dogodek in da postopek tudi ni bil izpeljan v skladu s pravili. Vsi očitki na njegov račun so neutemeljeni, poudarja Brglez, ki je prepričan, da je glavni razlog izključitve njegova zahteva po konsolidaciji stranke.