Strah pred izbruhom jedrskega konflikta danes največji po hladni vojni

Strah pred izbruhom jedrskega konflikta je danes največji po hladni vojni; vzrok za to so predvsem vojna v Ukrajini in skrbi, da bi ta lahko prerasla v neposreden konflikt med Zahodom in Rusijo, v katerem bi ena ali obe strani prej ali slej prelomili tako imenovani jedrski tabu in se prvič po letu 1945 odločili za uporabo jedrskega orožja.

Nasprotniki atomske bombe so tudi pred letošnjo okroglo obletnico bombardiranja Hirošime in Nagasakija pozvali k prepovedi orožja, v senci katerega človeštvo živi že 80 let. A na poti do uresničitve tega cilja stojijo tako geopolitične napetosti kot jedrske sile, ki ne kažejo nobene pripravljenosti za opuščanje svojih smrtonosnih arzenalov.

Skrajni čas je, da voditelji teh držav stopijo na pravo stran zgodovine, pristopijo k pogodbi o prepovedi jedrskega orožja (TPNW) in [se razorožijo],« je za Delo poudarila Alicia Sanders-Zakre, predstavnica Mednarodne kampanje za odpravo jedrskega orožja (ICAN), in s tem izpostavila deseterico držav z jedrskimi arzenali.

Tovrstna stališča se zdijo skoraj utopična, še posebno v času, ko se v svetu po vsem sodeč dogaja nova jedrska tekma in ko tudi države brez orožja za množično uničevanje na glas razmišljajo, kako bi se dokopale do njega. A sogovornica in aktivisti iz kampanje, ki je leta 2017 prejela Nobelovo nagrado za mir, vztrajajo, da je njihov predlog najboljši od vseh možnih alternativ.

Pogodbo TPNW, ki velja od leta 2021, je doslej podpisalo 93 držav, od tega jih jo je 73 tudi ratificiralo. »Čeprav večina držav podpira pogodbo TPNW, manjšina vlad še vedno zagovarja posedovanje orožja za množično uničevanje in grožnjo z njegovo uporabo,« je pojasnila Alicia Sanders-Zakre. V mnogih od teh držav, na primer v Španiji, Franciji in Združenem kraljestvu, javnost po njenih besedah podpira pristop k pogodbi, a izvoljeni predstavniki te želje še naprej ignorirajo.

Čeprav je k pogodbi o prepovedi jedrskega orožja v zadnjih letih pristopila le peščica novih držav, je sogovornica vztrajala, da je tempo primerljiv s hitrostjo drugih pogodbenih procesov na področju razorožitve. »Številne države so dejavno vključene v prizadevanje za podpis in ratifikacijo, saj TPNW vidijo kot nujen odgovor na naraščajoče jedrske grožnje.«

Je mogoč svet brez jedrskega orožja? O tem vprašanju so najbrž razmišljali mnogi udeleženci uradne slovesnosti, s katero so danes v Hirošimi zaznamovali okroglo obletnico eksplozije jedrske bombe, v kateri je 6. avgusta 1945 umrlo od 90.000 do 160.000 ljudi. Žrtvam so se po navedbah organizatorjev poklonili predstavniki 120 držav in regij. Podobno visoko udeležbo pričakujejo med spominsko slovesnostjo v Nagasakiju, kamor so ZDA 9. avgusta odvrgle drugo jedrsko bombo in z njo prisilile Japonsko v kapitulacijo.