Balkan vse trdneje v kitajskem posojilnem primežu
Münchenska varnostna konferenca Evropsko unijo svari pred prijatelji, kakršne ima na zahodnem Balkanu.
Odpri galerijo
Gradbišče mostu na Pelješac – 526 milijonov evrov vreden projekt desetletja, gradijo kitajski izvajalci, 75 odstotkov denarja pa prihaja iz evropskega proračuna – je en od simbolov kitajskega vpliva na Balkanu. Foto Pipenbaher consulting
Naraščajoča odvisnost in navezanost balkanskih držav na kitajska posojila postaja vse resnejše tveganje za Evropsko unijo, so zapisali avtorji Münchenskega varnostnega poročila, ki je izšlo pred tridnevno varnostno konferenco, ki se v bavarski prestolnici začenja ta petek.
Poročilo, ki na dobrih stotih straneh obravnava vsa ključna varnostna tveganja po vsem svetu, je eno od regionalnih poglavij namenilo Balkanu. Velik del tega poglavja se posveča vplivom neevropskih sil na ta del Evrope, pri tem pa sta v času, ko se zdi evropska prihodnost držav tega območja Evrope vse bolj negotova, kot najbolj dejavni izpostavljeni Kitajska in Rusija.
Čeprav se zdi, da voditelji članic EU prepoznavajo strateški pomen Balkana, je vsem akterjem jasno, da do integracije držav zahodnega Balkana v EU še ne bo prišlo prav kmalu. »Pomanjkanje političnega in ekonomskega napredka v regiji in širitvena utrujenost znotraj EU so zmanjšali vero v neizogibnost vstopa v EU na obeh straneh,« so zapisali avtorji varnostnega poročila.
Med dejavniki, ki povečujejo politično nestabilnost balkanskega območja, varnostno poročilo na prvo mesto postavlja odločitev kosovskih oblasti, da kljub jasnemu nasprotovanju zveze Nato ustanovijo svojo vojsko, ta odločitev pa je sprožila grožnje Srbije z oboroženim posredovanjem.
V Bosni in Hercegovini pa so zaznali povečane medetnične napetosti po tem, ko je bil srbski nacionalistični voditelj Milorad Dodik izvoljen v tričlansko predsedstvo BiH. Javni in vse bolj množični ulični protesti proti vladajočim in vse bolj množičen odliv najsposobnejših mladih kadrov iz regije so dodatna potrditev politične krhkosti regije.
Rusija in Kitajska sta v tem delu Evrope najbolj dejavni veliki tuji sili, ki Balkan vidita kot ključni element v svoji veliki igri, ta pa bi lahko oslabila EU. Moskva je bila večkrat tarča neposrednih obtožb, da je poskušala sprožiti etnični konflikt in s protizahodno propagando povečati odpor do EU. Lani so Rusi poskušali sabotirati najobetavnejši razvoj v regiji, in sicer grško-makedonski sporazum o imenu Severna Makedonija, ki tej nekdanji jugoslovanski republiki odpira pot v evroatlantske integracije.
Kitajska s svojo pobudo megalomanske ekonomske in logistične ekspanzije v Evropo v regijo usmerja precej pomoči v obliki naložb, ki v veliki meri prekašajo velikost naložb članic EU. V nasprotju z Rusijo, ki poskuša Balkan čimbolj oddaljiti od EU, še posebno pa od zveze Nato, kitajskim interesom koristi približevanje teh držav Evropski uniji, ker močna prisotnost v članici EU prinaša ekonomske koristi Kitajski. Kitajske naložbe, ki v veliki meri slonijo na posojilih kitajskih bank, pogosto ne zadovoljujejo evropskih standardov preglednosti in trajnosti.
Po izpostavljenosti do kitajskih posojilodajalcev najbolj izstopa Črna gora, kjer kar 39 odstotkov celotnega zunanjega dolga predstavljajo kitajska posojila. Posojilo v vrednosti 809 milijonov evrov za gradnjo avtoceste proti Srbiji je zadolženost te male države potisnilo na 80 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar pri analitikih vzbuja skrb, da je Črna gora pahnjena v kitajsko dolžniško past.
Po relativni velikosti dolga do Kitajske je med balkanskimi državami na drugem mestu Makedonija, petina njenega zunanjega dolga pripada Kitajski. Sledita pa ji Bosna in Hercegovina ter Srbija, kjer 14 oziroma 12 odstotkov celotnega zunanjega dolga pripada kitajskim upnikom.
Evropska unija se je šele pred kratkim začela zavedati tveganj takšnega razvoja dogodkov, v začetku lanskega leta pa je evropska komisija razvila novo strategijo, ki okrepljeno prisotnost v balkanski regiji obravnava kot »geostrateško naložbo.«
Tako EU kot Nato sta se začela dejavno boriti proti ruski propagandi, EU pa je zagnala vrsto povezovalnih projektov, s katerimi želi tekmovati s Kitajsko. Kot pravijo v analizi tveganj v münchenskem varnostnem poročilu, bo letošnje leto pokazalo, kako močno države balkanskega območja sploh še verjamejo v EU.
Poročilo, ki na dobrih stotih straneh obravnava vsa ključna varnostna tveganja po vsem svetu, je eno od regionalnih poglavij namenilo Balkanu. Velik del tega poglavja se posveča vplivom neevropskih sil na ta del Evrope, pri tem pa sta v času, ko se zdi evropska prihodnost držav tega območja Evrope vse bolj negotova, kot najbolj dejavni izpostavljeni Kitajska in Rusija.
Čeprav se zdi, da voditelji članic EU prepoznavajo strateški pomen Balkana, je vsem akterjem jasno, da do integracije držav zahodnega Balkana v EU še ne bo prišlo prav kmalu. »Pomanjkanje političnega in ekonomskega napredka v regiji in širitvena utrujenost znotraj EU so zmanjšali vero v neizogibnost vstopa v EU na obeh straneh,« so zapisali avtorji varnostnega poročila.
Politična krhkost regije
Med dejavniki, ki povečujejo politično nestabilnost balkanskega območja, varnostno poročilo na prvo mesto postavlja odločitev kosovskih oblasti, da kljub jasnemu nasprotovanju zveze Nato ustanovijo svojo vojsko, ta odločitev pa je sprožila grožnje Srbije z oboroženim posredovanjem.V Bosni in Hercegovini pa so zaznali povečane medetnične napetosti po tem, ko je bil srbski nacionalistični voditelj Milorad Dodik izvoljen v tričlansko predsedstvo BiH. Javni in vse bolj množični ulični protesti proti vladajočim in vse bolj množičen odliv najsposobnejših mladih kadrov iz regije so dodatna potrditev politične krhkosti regije.
Rusom ustreza nemiren, Kitajcem pa zadolženi Balkan
Rusija in Kitajska sta v tem delu Evrope najbolj dejavni veliki tuji sili, ki Balkan vidita kot ključni element v svoji veliki igri, ta pa bi lahko oslabila EU. Moskva je bila večkrat tarča neposrednih obtožb, da je poskušala sprožiti etnični konflikt in s protizahodno propagando povečati odpor do EU. Lani so Rusi poskušali sabotirati najobetavnejši razvoj v regiji, in sicer grško-makedonski sporazum o imenu Severna Makedonija, ki tej nekdanji jugoslovanski republiki odpira pot v evroatlantske integracije.Kitajska s svojo pobudo megalomanske ekonomske in logistične ekspanzije v Evropo v regijo usmerja precej pomoči v obliki naložb, ki v veliki meri prekašajo velikost naložb članic EU. V nasprotju z Rusijo, ki poskuša Balkan čimbolj oddaljiti od EU, še posebno pa od zveze Nato, kitajskim interesom koristi približevanje teh držav Evropski uniji, ker močna prisotnost v članici EU prinaša ekonomske koristi Kitajski. Kitajske naložbe, ki v veliki meri slonijo na posojilih kitajskih bank, pogosto ne zadovoljujejo evropskih standardov preglednosti in trajnosti.
Koliko države dolgujejo Pekingu
Po izpostavljenosti do kitajskih posojilodajalcev najbolj izstopa Črna gora, kjer kar 39 odstotkov celotnega zunanjega dolga predstavljajo kitajska posojila. Posojilo v vrednosti 809 milijonov evrov za gradnjo avtoceste proti Srbiji je zadolženost te male države potisnilo na 80 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar pri analitikih vzbuja skrb, da je Črna gora pahnjena v kitajsko dolžniško past.Po relativni velikosti dolga do Kitajske je med balkanskimi državami na drugem mestu Makedonija, petina njenega zunanjega dolga pripada Kitajski. Sledita pa ji Bosna in Hercegovina ter Srbija, kjer 14 oziroma 12 odstotkov celotnega zunanjega dolga pripada kitajskim upnikom.
Kaj počne EU
Evropska unija se je šele pred kratkim začela zavedati tveganj takšnega razvoja dogodkov, v začetku lanskega leta pa je evropska komisija razvila novo strategijo, ki okrepljeno prisotnost v balkanski regiji obravnava kot »geostrateško naložbo.«Tako EU kot Nato sta se začela dejavno boriti proti ruski propagandi, EU pa je zagnala vrsto povezovalnih projektov, s katerimi želi tekmovati s Kitajsko. Kot pravijo v analizi tveganj v münchenskem varnostnem poročilu, bo letošnje leto pokazalo, kako močno države balkanskega območja sploh še verjamejo v EU.
