Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Zelenski: Mariupolj je povsem uničen

V članku povzemamo relevantne informacije o dogajanju v Ukrajini na 72. dan vojne.
Mariupolj. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters
Mariupolj. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters
Be. B., M. B., STA
6. 5. 2022 | 06:58
6. 5. 2022 | 23:30
24:40

21.25 Iz Azovstala evakuiranih še 50 civilistov

Iz obkoljene jeklarne Azovstal v uničenem mestu Mariupolj na jugu Ukrajine so danes uspešno evakuirali še 50 civilistov, so danes potrdili v Kijevu. Tudi ruske tiskovne agencije so pred tem poročale, da je območje uspelo več deset ljudem. Ruska tiskovna agencija Tass je pred tem poročala, da je danes območje zapustil že tretji avtobus s civilisti iz Azovstala, na katerem naj bi bilo 23 ljudi. Skupno naj bi jih danes iz jeklarne, ki jo oblegajo ruske sile, odšlo že 48.

Rusija je nedavno do vključno sobote napovedala večurno prekinitev ognja dnevno, ki bi omogočila umik civilistov, ki so obtičali na območju jeklarne. Danes naj bi s tem namenom na območje prispeli avtobusi Združenih narodov in Mednarodnega odbora Rdečega križa, pod okriljem katerih poteka reševalna akcija.

19.30 Zelenski: Mariupolj je povsem uničen

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes dejal, da je ukrajinsko mesto Mariupolj na obali Črnega morja povsem uničeno. V nagovoru prek video povezave londonskemu think-tanku Chatham House je Zelenski dejal, da so ostanki jeklarne Azovstal edino, kar je ostalo v Mariupolju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zelenski je v nagovoru znova namignil tudi na poročila o tem, da naj bi Rusija želela v Mariupolju ob dnevu zmage 9. maja organizirati vojaško parado. Te navedbe so v Moskvi označili za neresnične.

18.50 Ruska vojna ladja domnevno v plamenih

Ruska vojna ladja Admiral Makarov naj bi bila v plamenih, potem ko so jo ukrajinske sile zadele s protiladijsko raketo neptun, poroča lokalni medij iz črnomorskega pristanišča Odesa. Neimenovani viri so za dumskaja.net potrdili, da je bila ladja v napadu v bližini Kačjega otoka hudo poškodovana, poroča britanska mreža BBC. Na spletni strani omenjenega medija so novici priložili tudi satelitski posnetek goreče ladje, a avtentičnost tega še ni potrjena.

Iz Moskve so sporočili, da nimajo informacij o napadu na omenjeno ladjo. Ukrajinska vojska prav tako še ni podala komentarja, je pa zato posredno namignila na uspešnost napada, s tem ko je v posodobljeni statistiki izgub ruske vojske v Ukrajini število uničenih ladij dvignila z 10 na 11. Admiral Makarov je del ruske črnomorske flote in je v rabi šele od leta 2017.

Pred nedavnim je potonila ruska vojna ladja Moskva. FOTO: Alexey Pavlishak/Reuters
Pred nedavnim je potonila ruska vojna ladja Moskva. FOTO: Alexey Pavlishak/Reuters

17.20 Amnesty International Rusijo obtožuje vojnih zločinov

Mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International je v danes objavljenem poročilu Rusijo obtožila 60 primerov vojnih zločinov v okolici Kijeva, od koder so se ruske sile umaknile pred enim mesecem, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Generalna sekretarka Amnesty International Agnes Callamard je ugotovitve iz poročila danes javnosti predstavila v ukrajinski prestolnici.

Pri organizaciji verjamejo, da so ruske letalske sile v Borodjanki namerno ciljale in pri tem ubile prek 40 civilistov, v poročilu pa navajajo tudi 22 žrtev nezakonitih pobojev v mestu Buča in okolici. Po navedbah ukrajinskih oblasti so Rusi severno od prestolnice za seboj pustili razdejanje in 1200 mrtvih. Okoli tretjino smrtnih žrtev so našteli v Buči.

Ruska vojska naj bi ubila tudi številne civiliste. FOTO: Zohra Bensemra/Reuters
Ruska vojska naj bi ubila tudi številne civiliste. FOTO: Zohra Bensemra/Reuters

15.15  Baltski zunanji ministri na obisku v Kijevu

Zunanji ministri baltskih držav Estonije, Latvije in Litve so danes obiskali Kijev in izrazili solidarnost z Ukrajino, je na twitterju objavil latvijski zunanji minister Edgars Rinkevics. Na nenapovedanem obisku v Ukrajini se bodo sestali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, piše nemška tiskovna agencija DPA.

Po Rinkevicsevih besedah naj bi s tem pravzaprav sklenili obisk v Kijevu, ki ga je prekinila ruska invazija 24. februarja. Na predvečer ruskega napada so namreč trije ministri prispeli na skupni obisk v Ukrajino in jo tudi predčasno zapustili.

Pripadnik proruskih sil, ki nadzira območje v Zaporožju v okolici nuklearke v Energodaru. FOTO: Andrej Borodulin/AFP
Pripadnik proruskih sil, ki nadzira območje v Zaporožju v okolici nuklearke v Energodaru. FOTO: Andrej Borodulin/AFP

14.24  AI: Ruske čete so v bližini Kijeva zagrešile »brezumno streljanje in mučenje«

Amnesty International (AI) je sporočil, da obstajajo prepričljivi dokazi, da so ruske enote februarja in marca na območju Kijeva zagrešile vojne zločine, vključno z zunajsodnimi usmrtitvami civilistov, navaja Guardian. Civilni prebivalci so bili deležni tudi zlorab, kot so »brezumno streljanje in mučenje«, za katere so odgovorne ruske sile, ko so v zgodnjih fazah invazije zasedle območje zunaj ukrajinske prestolnice, vključno z mestom Buča, je skupina za pravice zapisala v poročilu. Donatella Rovera, višja svetovalka AI za krizni odziv, je dejala: »To niso osamljeni incidenti. To je večinoma del vzorca povsod, kjer so ruske sile nadzorovale mesto ali vas.«

13.44  Von der Leynova: Prepričana sem, da bodo tudi ta sveženj spravili skozi

Predlog šestega svežnja sankcij, ki ga je v sredo predstavila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, med drugim vključuje postopno prepoved uvoza ruske nafte do konca leta, izključitev treh ruskih bank, med njimi tudi največje banke Sberbank, iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov swift in prepoved oddajanja treh ruskih državnih televizij v EU, med katerimi AFP omenja tudi Rusijo 24 in Rusijo RTR. Predlog komisije mora zdaj potrditi vseh 27 držav članic soglasno, vendar za zdaj še ne kaže na dogovor. Več držav je že ob predstavitvi predloga v sredo izrazilo nestrinjanje glede embarga na uvoz ruske nafte, med njimi Madžarska in Slovaška, ki si želita daljše prehodno obdobje.

Današnja pogajanja, ki se kažejo kot težavna, naj bi se nadaljevala tudi popoldne. Če dogovor danes ne bo dosežen, bi se lahko pogovori s ciljem dogovora nadaljevali tudi še ta konec tedna, so pojasnil v Bruslju. Težavnosti, da bi našli alternativne vire preskrbe z energijo za države brez dostopa do morja in zagotovili varnost preskrbe, se zaveda tudi predsednica komisije Von der Leynova. A kot je dejala na današnjem medijskem dogodku v Frankfurtu, pogajanja glede novih sankcij potekajo v pravo smer. »Prepričana sem, da bomo tudi ta sveženj spravili skozi. Če bo trajalo en dan dlje, potem bo trajalo en dan dlje,« je po poročanju AFP glede poteka pogajanj v Bruslju dejala predsednica.

12.43  Rusija v Ukrajini ne bo uporabila taktičnega jedrskega orožja

Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Aleksej Zajcev je dejal, kot poroča BBC, da Rusija v Ukrajini ne bo uporabila taktičnega jedrskega orožja. Zahodni uradniki so pred kratkim javno razpravljali o pomislekih glede tveganja uporabe jedrskega orožja Rusije. Direktor obveščevalne službe Cie William Burns je 14. aprila dejal, da »nihče od nas ne more jemati zlahka« grožnje, ki jo predstavlja Rusija v vojni v Ukrajini s taktičnim jedrskim orožjem ali jedrskim orožjem z nizkim izkoristkom.

11.39  EU naj bi Madžarski, Slovaški in Češki dovolila podaljšano obdobje do embarga ruske nafte

Reuters trdi, da sta dva vira povedala, da je evropska komisija spremenila predlog embarga na rusko nafto za podaljšanje obdobja, preden začne veljati, in sicer za Madžarsko, Slovaško in Češko, informacije povzema Guardian. V skladu s prilagojenim predlogom bosta Madžarska in Slovaška lahko še naprej kupovali rusko nafto iz naftovodov do konca leta 2024, medtem ko bi Češka republika lahko nadaljevala do junija 2024 pod pogojem, da prej ne bo dobila nafte po naftovodu iz južne Evrope, so povedali viri.

10.29  Madžarska ne namerava podpreti novih sankcij EU proti Rusiji

Madžarska ne namerava podpreti novega svežnja sankcij Evropske unije, ki vključuje embargo na uvoz nafte, je danes dejal predsednik vlade Viktor Orbán. Dodal je, da bi sedanji predlog evropske komisije pomenil »atomsko bombo« za madžarsko gospodarstvo, ki je odvisno od ruske nafte, poročajo tuje agencije. Za državni radio je Orbán opozoril, da bo Madžarska potrebovala pet let in ogromno količino naložb v rafinerije in naftovode, da bo lahko preoblikovala svoj sedanji sistem, ki je približno 65-odstotno odvisen od ruske nafte. Pri tem se je vprašal, ali je smiselno vlagati v tako obsežne naložbe za rezultat, ki bo viden v štirih do petih let, medtem ko vojna v Ukrajini poteka zdaj.

image_alt
Slovenski izvoz bolj izpostavljen do Rusije kot evropski

»Nočem se prerekati z EU, ampak sodelovati, vendar je to mogoče le, če bodo upoštevali naše interese,« je dejal in dodal, da Madžarska pričakuje nov predlog evropske komisije. Hkrati je dejal, da Madžarska ne bo podprla uvrstitve vodje ruske pravoslavne cerkve patriarha Kirila na črno listo, saj gre za vprašanje verske svobode. Ponovil pa je tudi stališče Madžarske, da v sosednjo Ukrajino ne bo poslala nobenega orožja, saj bi te pošiljke lahko postale tarče ruskih napadov na območju, kjer živijo tudi etnični Madžari.

10.03  Nemčija namerava Ukrajini dobaviti sedem samovoznih havbic

Nemške oblasti so dosegle dogovor z Ukrajino o dobavi sedmih samovoznih oklepnih havbic, je danes med obiskom nemških vojakov na Slovaškem povedala obrambna ministrica Christine Lambrecht in s tem povečala dobavo težkega orožja za pomoč Kijevu v boju proti ruski invaziji. Datum dobave za zdaj še ni znan, poroča francoska tiskovna agencija AFP. S havbice ima standardno strelivo domet 30 kilometrov, s strelivom s povečanim dometom pa doseže razdaljo do 40 kilometrov, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Nemčija bo prav tako zagotovila usposabljanje za artilerijski sistem panzerhaubitzen 2000, ki ima top nameščen na vozilu in tako spominja na tank. Nemška vojska ima sicer na zalogi približno sto havbic serije 2000, vendar jih je le 40 bojno pripravljenih. Ukrajinske oblasti so nemški vladi pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza večkrat očitale, da ni storila dovolj za pomoč pri obrambi pred rusko invazijo. Še do prejšnjega meseca je bil namreč Berlin zadržan do oborožitve Ukrajine s težkim orožjem. Vendar je nemška vlada aprila pod vse večjim pritiskom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in domačih politikov spremenila smer in se zavezala, da bo Ukrajini med drugim dostavila v Nemčiji izdelana oklepna protiletalska vozila serije gepard.

09.24  Na seznamu sankcij EU menda tudi Putinova zaupnica Kabajeva

EU je menda na seznam novih sankcij proti Rusiji uvrstila tudi nekdanjo rusko gimnastičarko Alino Kabajevo, domnevno partnerko ruskega predsednika Vladimirja Putina, zaradi njene vloge v propagandi Kremlja in tesnih vezi s Putinom. O predlogu šestega svežnja sankcij naj bi sicer danes razpravljali veleposlaniki članic EU.  Kabajeva je bila menda vključena na seznam posameznikov v okviru šestega svežnja sankcij, ki ga je v sredo v odziv na nadaljevanje ruske agresije proti Ukrajini predlagala evropska komisija, je razvidno iz dokumenta, v katerega je v četrtek dobila vpogled francoska tiskovna agencija AFP.

O predlogu novih sankcij proti Rusiji naj bi danes v Bruslju razpravljali stalni predstavniki članic EU. Če bodo sprejete, bi to za Kabajevo pomenilo prepoved vstopa in zamrznitev premoženja v EU. Mediji ruskemu predsedniku že leta pripisujejo razmerje z 38-letno Kabajevo, s katero naj bi imel tudi otroke, kar pa je Putin v preteklosti zanikal, še navaja AFP. Predlog sankcij Kabajevo označuje kot predsednico upravnega odbora holdinga National Media Group, ki ima pomembne deleže v skoraj vseh večjih ruskih državnih medijih.

Med ostalimi posamezniki proti katerim EU širi seznam sankcij – poleg že prej omenjene Putinove zaupnice Kabajeve –, naj bi bili tudi vodja ruske pravoslavne cerkve, patriarh Kiril, več visokih vojaških uradnikov, ki naj bi zagrešili vojne zločine v ukrajinskem kraju Buča, ter družinski člani tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova. Madžarska, ki po besedah Orbana ne namerava podpreti novega svežnja sankcij proti Rusiji, ki vključuje embargo na rusko nafto, nasprotuje tudi uvrstitvi patriarha Kirila na seznam sankcioniranih, saj da gre za vprašanje verske svobode.

09.15  Ukrajina pravi, da je misija ZN v Mariupolju rešila skoraj 500 civilistov

Danes so iz urada ukrajinskega predsednika Zelenska sporočili, da je bilo iz Mariupolja in jeklarne Azovstal pod vodstvom ZN evakuiranih že 500 civilistov, piše AFP. Združeni narodi so v četrtek sporočili, da bo nov konvoj evakuiral civiliste iz »turobnega pekla« tovarne, ki je postal zadnji odporni del v tem južnem pristaniškem mestu. »Uspelo nam je evakuirati skoraj 500 civilistov,« je prek telegrama sporočil Andrij Jermak, ki vodi pisarno Volodimirja Zelenskega. Dejal je, da bo Kijev naredil vse, da reši vse svoje civiliste in vojsko, ki so obtičali v opustošenem mestu, in dodal, da operacija še poteka. Ruska vojska je v četrtek napovedala tridnevno premirje na prizorišču, vendar je ukrajinski poveljnik dejal, da so v obsežnem kompleksu še vedno hudi boji. Na stotine vojakov in civilistov je bilo več tednov zaprtih pod močnim bombardiranjem, mnogi pa so se zatekli v podzemne predore elektrarne iz sovjetske dobe.

08.48  Ukrajina postavlja nove omejitve izvoza žita za Moldavijo in Romunijo

Ukrajina je zaradi velikega števila vagonov na mejnih prehodih uvedla začasne omejitve pri dobavi žitnega tovora po železnici v smeri Moldavije in Romunije, je v petek poročalo svetovalno podjetje APK-Infrom, piše Reuters. Rusija je blokirala pristanišča, Ukrajina pa je bila prisiljena uporabljati železnico kot glavno pot za izvoz žita, kar pogosto vodi do kopičenja vagonov na mejnih prehodih. Pred tem je Kijev prekinil izvoz žita po železnici na Poljsko. APK-Inform je sporočil, da so se omejitve v smeri Romunije začele 4. maja, od 5. maja pa v smeri moldavskih in ukrajinskih pristanišč Donave. 

07.36  Rusi menda nameravajo Azovstal osvojiti do 9. maja

Po navedbah ukrajinskih oblasti si Rusija do dneva zmage, 9. maja, želi zavzeti oblegano jeklarno Azovstal v mestu Mariupolj. Opozorili so tudi na možnost ruskega desanta v bližini pristaniškega mesta Odesa, hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izjavil, da so od začetka vojne našteli 2682 ruskih zračnih napadov. Svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Oleksij Arestovič je v četrtek opozoril, da si ruske sile prizadevajo 9. maja ob 77. obletnici zmage Sovjetske zveze nad nacistično Nemčijo v drugi svetovni vojni zavzeti tovarno Azovstal, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

»Najlepše darilo vladarju je glava njegovega nasprotnika. Jasno vidim, da si prizadevajo osvojiti Azovstal in Putinu zagotoviti zmago, vendar bomo videli, ali jim bo to do 9. maja dejansko uspelo,« je dejal. Hkrati je ukrajinska vojska opozorila na možnost ruskega desanta na obali Črnega morja v bližini Odese. Po izjavi regionalnega vojaškega poveljstva območje vse pogosteje preletavajo ruski izvidniški droni, ruska mornarica pa je še naprej močno prisotna ob delu obale, ki ga nadzoruje Ukrajina. Prebivalci so bili pozvani, naj se izogibajo plažam in varovanim območjem na obali, naj se vzdržijo potovanj z majhnimi čolni in poročajo o sumljivih dejavnostih.

Medtem je Zelenski v sporočilu o številu zračnih napadov dodal, da je vsak tovrsten napad povzročil smrt civilistov in uničenje infrastrukture. Kot primer je izpostavil ukrajinsko zdravstveno infrastrukturo in poudaril, da so ruske sile do zdaj uničile ali poškodovale skoraj 400 zdravstvenih ustanov.

07.06  Guterres pozval svet, naj se združi za konec nesmiselne vojne v Ukrajini

Generalni sekretar ZN António Guterres je v četrtek v varnostnem svetu na zasedanju o zaščiti civilistov v Ukrajini pozval svet, naj se združi za konec nesmiselne, neusmiljene vojne v Ukrajini, ki ima neomejene možnosti za globalno škodo. Zasedanje so sklicale ZDA, ki maja predsedujejo varnostnemu svetu ZN.  Guterres je poročal o svojem nedavnem obisku Moskve in Kijeva, kjer se je srečal s predsednikoma Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim. V okviru obiskov mu je uspelo urediti evakuacijo civilistov iz obleganega ukrajinskega mesta Mariupolj.

Generalni podsekretar ZN za humanitarne zadeve Martin Griffiths je poročal, da je v četrtek proti Mariupolju krenil še tretji konvoj za evakuacijo civilistov iz oblegane jeklarne Azovstal v Mariupolju, kjer se ukrajinske sile še vedno upirajo Rusom. Guterres je dejal, da na pogovoru s Putinom ni mencal, ampak mu je naravnost povedal, da je invazija na Ukrajino kršitev ozemeljske celovitosti države in ustanovne listine ZN, zato se mora nemudoma nehati v dobro Ukrajincev, Rusije in vsega sveta. Putinu in Zelenskemu je poudaril potrebo po zagotovitvi rednega dotoka hrane in energije na svetovne trge. Za zagotavljanje svetovne varnosti hrane so potrebni ukrajinsko kmetijstvo ter hrana in gnojila iz Rusije ter Belorusije ne glede na vojno. Rusija in Ukrajina proizvajata 30 odstotkov svetovne pšenice, 20 odstotkov koruze in 75 odstotkov sončničnega olja.

Pripadniki proruskih sil na tanku v bližini jeklarne Azovstal. FOTO: Aleksander Ermočenko/Reuters
Pripadniki proruskih sil na tanku v bližini jeklarne Azovstal. FOTO: Aleksander Ermočenko/Reuters

06.43  Biden in Scholz proti priznanju ruskih osvojitev v Ukrajini

Ameriški predsednik Joe Biden in nemški kancler Olaf Scholz sta se v četrtek v telefonskem pogovoru strinjala, da ne bosta priznala nobenih ozemeljskih osvojitev Rusije v Ukrajini, in potrdila zavezo, da bo Rusija plačala za surovo ravnanje v Ukrajini. Bela hiša je sporočila, da bosta državi še naprej pomagali Ukrajini, in Biden je izrazil zadovoljstvo z nemško varnostno in humanitarno pomočjo Ukrajini kakor tudi partnerstvo obeh držav med to krizo. Nemška vlada pa je sporočila, da sta voditelja zavrnila nedavne izjave ruskega vodstva za diskreditacijo ukrajinskega vodstva, ki ima demokratično legitimnost.

Ameriški mediji so medtem v četrtek poročali, da je Ukrajincem 14. aprila uspelo potopiti ponos ruske črnomorske flote križarko Moskva s pomočjo ameriških obveščevalnih podatkov. Zadeli so jo z dvema raketnima izstrelkoma neptun, potem ko so jim Američani posredovali podatke o natančni lokaciji križarke. Ameriška televizija NBC navaja neimenovanega uradnika Bidnove vlade, ki je zatrdil, da Washington ni vnaprej vedel, da bodo Ukrajinci napadli Moskvo, in ni bil vpleten v odločitev o napadu. New York Times je že prej poročal, da so ameriški obveščevalni podatki Ukrajincem pomagali pri uspešnih napadih na ruske generale.

06.30  Johnson o Zelenskem: Je eden najbolj neverjetnih voditeljev sodobnega časa

Britanski premier Boris Johnson je med zbiranjem sredstev v Londonu pohvalil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega kot »resnično enega najbolj neverjetnih voditeljev sodobnega časa«. Dodal je še, da bo Združeno kraljestvo »še naprej krepilo« prizadevanja za pomoč Ukrajini, dokler bo pomoč potrebna, in izrazil prepričanje, da ruski predsednik Vladimir Putin »nikoli ne bo zlomil« duha ukrajinskega ljudstva, poroča Guardian. Z Downing Streeta so dejali, da je cilj dogodka »Pogumna Ukrajina« zbrati ključna sredstva kot humanitarni odziv na konflikt.

Premier je dejal, da je to, da Ukrajino oziroma Kijev vodi Zelenski, »blagoslov za Ukrajino in svet« in »katastrofa za Putina«, ukrajinskega predsednika pa je opisal kot resnično enega najbolj neverjetnih voditeljev sodobnega časa.

image_alt
O Putinovi operaciji podvomil tudi Lukašenko

06.00   Na Fidžiju zasegli 300 milijonov dolarjev vredno jahto ruskega oligarha

Oblasti na Fidžiju so na zahtevo ministrstva za pravosodje ZDA zasegle 300 milijonov vredno jahto ruskega oligarha Sulejmana Kerimova, navaja Guardian. »Fidžijski organi pregona so izvršili nalog za zaseg, s katerim so zamrznili motorno jahto Amadea, 348-metrsko luksuzno plovilo v lasti sankcioniranega ruskega oligarha Sulejmana Kerimova,« so zapisali v sporočilu za javnost ministrstva za pravosodje. Fidžijske oblasti, ki so sodelovale s FBI, so sledile nalogu za zaseg, ki ga je izdal Washington, »ki je ugotovil, da je Amadea predmet odvzema na podlagi verjetnega vzroka za kršitve zakonodaje ZDA, vključno z zakonom o mednarodnih izrednih gospodarskih pooblastilih (IEEPA), pranjem denarja in zaroto,« je zapisano v izjavi.

Ladja ruskega olgarha. FOTO: AFP
Ladja ruskega olgarha. FOTO: AFP

00.30  Včeraj zvečer začela nova »operacija varnega prehoda« iz Mariupolja

Združeni narodi so včeraj v večernih urah sporočili, da je stekla nova operacija varnega prehoda v bombardiranem južnem ukrajinskem mestu Mariupolj in okoli njega, poročata Associated Press in Reuters. V včerajšnji izjavi je generalni sekretar ZN António Guterres povedal, da poteka tretja operacija za evakuacijo civilistov iz jeklarne Azovstal. Tiskovni predstavnik humanitarne organizacije Saviano Abreu je za AP povedal, da ZN sodelujejo s stranmi v konfliktu in Mednarodnim odborom Rdečega križa. Dodal je, da bodo več informacij delili, ko bodo to dopuščale razmere. Ni jasno, koliko ljudi je vključenih v evakuacijo, in Abreu ne bi povedal, ali so vpleteni ljudje v jeklarni Azovstal.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine