Biden o Putinu: »Mislim, da se je popolnoma uštel«
Ameriški predsednik Joe Biden je v televizijskem intervjuju ponovil mnenje, da se lahko ruska vojna v Ukrajini konča z jedrskim armagedonom. Ruski voditelj Vladimir Putin po njegovem ne bi smel nekaznovano govoriti o uporabi taktičnega jedrskega orožja, kot da je to racionalna stvar, saj lahko to lahko privede do grozljivega izida: »Ne zato, ker bi hoteli svetovno vojno ali kaj takšnega, a če enkrat uporabiš jedrsko orožje, lahko to privede do napak in napačnih presoj, kdo ve, kaj se še lahko zgodi?«
Biden v pogovoru z voditeljem CNN Jakom Tapperjem ni hotel povedati, kaj bi v tem primeru naredile ZDA, ža rusko raketiranje ukrajinskih mest zaradi napada na most s Krimom pa Belo hišo in Pentagon navaja k razširitvi vojaške pomoči Kijevu. Predstavnik za tisk ameriškega varnostnega sveta John Kirby je govoril o hitrejših pošiljkah protiraketnih sistemov Ukrajini, pa čeprav so se doslej pred tem v strahu pred rusko jezo obotavljali. Biden ni izključil niti srečanja z Putinom ob robu vrha G-20 prihodnji mesec v Baliju, potem ko je ruski zunanji minister Sergej Lavrov nakazal pripravljenost ruskega predsednika za to. Ameriški predsednik je Putina ocenil za racionalnega akterja, ki se je lotil iracionalne invazije. »Mislil je, da bo sprejet z odprtimi rokami, da je to dom matere Rusije v Kijevu, kjer bo dobrodošel. Mislim, da se je popolnoma uštel.«
Demokratski prvak ZDA je ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu že prej zagotovil vso potrebno podporo za ohranitev suverenosti in ozemeljske celovitosti njegove države, v televizijskem intervjuju pa je posledice napovedal tudi Savdski Arabiji, ki je pred kratkim skupaj z drugimi državami naftnega kartela Opec in Rusijo sklenila zmanjšati proizvodnjo črnega zlata. Ni hotel razlagati podrobnosti, »a bodo posledice«. Ameriški voditelj je poleti obiskal savdskega prvaka Mohameda bin Salmana, pa čeprav je v predvolilni kampanji napovedoval, da ga bo izobčil. V Riadu zatrjujejo, da je pri odločitvi za zmanjšanje proizvodnje nafte šlo za gospodarsko odločitev, visoke cene bencina in inflacija le mesec dni pred odločilnimi ameriškimi delnimi kongresnimi in drugimi volitvami pa močno prizadevajo razpoloženje Američanov.
Biden kljub temu verjame, da je veliki večini volivcev všeč njegovo delo, ter da bo, če se bo odločil za ponovno kandidaturo, znova premagal republikanca Donalda Trumpa. Kmalu osemdesetletni predsednik verjame, da se ljudje ne bi smeli osredotočati na njegova leta, ampak na sprejeto zakonodajo ter še posebej na zakon za zmanjšanje inflacije. Številni demokrati pa sami priznavajo, da gre bolj kot za takojšnje nižanje cen za nove obnovljive energetske vire, čistejše ozračje in skrb za zdravje ljudi sploh, številne Američane pa zdaj bolj prizadevajo visoke cene vsega, od živil do bivanja, pa še kriminal in porozna meja z Mehiko, skozi katero je v časih Bidnove vladavine v ZDA vstopilo milijone ljudi.
Te skrbi poudarja prejšnji republikanski predsednik Donald Trump, ki se bo, kot pričakujejo, tako kot Biden o morebitni ponovni kandidaturi odločal po novembrskih vmesnih volitvah. Morda bo presodil, da mu ne preostane drugega, saj že zdaj verjame, da ga preganja »globoka« demokratska država. Konec avgusta so agenti zveznega preiskovalnega urada FBI v iskanju zaupnih dokumentov, ki naj bi jih odnesel iz Bele hiše, vdrli v njegovo floridsko domovanje Mar-a-Lago, teorije zarote pa še razgreva virginijski proces proti ruskemu državljanu Igorju Danchenku, avtorju lažnih govoric o Trumpovemu kompromitiranju v Moskvi pred volitvami 2016 ter s tem povezano odvisnostjo od Putina. Danchenko je bil glavni vir dosjeja nekdanjega britanskega obveščevalca Christopherja Steela, ki ga je plačevala Trumpova demokratska nasprotnica iz leta 2016 Hillary Clinton, demokrati in tedanje vodstvo FBI pa so kljub vedenju, da so obtožbe lažne, sprožili preiskavo Roberta Muellerja proti Trumpu. Agent FBI je v torek celo pričal, da so Steelu ponujali milijon dolarjev za dokaze o Trumpovem »kompromatu«, a jih ni našel.
Republikanci zveznemu preiskovalnemu uradu FBI hkrati očitajo prikrivanje kazenske preiskave proti Bidnovemu sinu Hunterju pred predsedniškimi volitvami 2020. 52-letniku menda grozi obtožnica zaradi neplačevanja davkov po obsežnem poslovanju v tujini in laganja o odvisnosti pred nakupom strelnega orožja. Demokratski predsednik je v intervjuju za CNN poudaril svoj ponos na sina iz prvega zakona s pokojno ženo Neilio, ki je premagal odvisnost od mamil in si ustvaril novo življenje. Poudaril je, da sam ni vedel nič o pištoli, ki jo je nekdanja ljubica in svakinja Hunterja Bidna Hallie v strahu pred njegovim samomorom vrgla v smeti, od koder je izginila. Usodo svoje družine je primerjal z usodami neštetih ameriških, ki jih prizadevajo mamila, republikanske kritike pa najbolj zanimajo naftni in drugi posli od mamil odvisnega sina tedanjega podpredsednika ZDA v Ukrajini, na Kitajskem in drugje. V primeru prevzema prevlade v kongresu napovedujejo zaslišanja.
