Orban zaradi Ukrajine zahteva denar EU

V članku povzemamo relevantne informacije o dogajanju v Ukrajini na 27. dan vojne.
Fotografija: Begunci na železniški postaji Zahony ob ukrajinski meji. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Begunci na železniški postaji Zahony ob ukrajinski meji. FOTO: Jure Eržen/Delo

21.05 Rusija ne bo uporabila jedrskega orožja

Moskva v Ukrajini ne bo uporabila jedrskega orožja, razen v primeru »eksistencialne grožnje Rusiji,« je danes za CNN dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov. Peskov je to odgovoril na novinarsko vprašanje, ali je prepričan, da ruski predsednik Vladimir Putin v zvezi z Ukrajino ne bo uporabil jedrske opcije.

Dejal je še, da Rusija v Ukrajini ne napada civilnih ciljev in da namen operacije, ki jo izvajajo tam, ni zasedba države. Po njegovih besedah želijo doseči demilitarizacijo Ukrajine, njeno nevtralnost, odstranitev nacionalistov ter priznanje Krima in republik Doneck in Lugansk, operacija pa poteka v skladu z načrti.

20.00 Orban zaradi Ukrajine zahteva denar EU

Madžarski premier Viktor Orban je od Evropske komisije zahteval, naj Madžarski izplača vsa sredstva iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost za pomoč pri reševanju krize z ukrajinskimi begunci, je sporočil vodja tiskovnega urada premierja Bertalan Havasi. Opozoril je, da je na Madžarsko v zadnjih tednih prispelo skoraj pol milijona beguncev.

Orban je predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen obvestil o odločitvi vlade, po kateri Madžarska zahteva takojšnjo zagotovitev vseh pripadajočih sredstev v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost, vključno s posojilom, je poročala tiskovna agencija Reuters.

Evropska komisija doslej še ni odobrila madžarskega in tudi ne poljskega načrta za okrevanje in odpornost zaradi vprašanj v povezavi s spoštovanjem vladavine prava. Komisija je v sporu z vladama v Budimpešti in Varšavi zaradi vrste vprašanj, med drugim svobode medijev in pravic oseb LGBTIQ.

18.00 V Kijevu napad z dronom

Iz Kijeva poročajo o napadu z dronom na znanstveni inštitut, v katerem je bila po navedbah oblasti ubita najmanj ena oseba. Reševalci so po poročanju novinarjev AFP s kraja dogodka odstranili truplo. Iz sedemnadstropne zgradbe inštituta za trde materiale, ki je del nacionalne akademije znanosti, se je valil dim. Po navedbah ukrajinskih vojakov naj bi šlo za ruski dron.

Padel brezpilotnik v Ukrajini. FOTO: Aris Messinis/AFP
Padel brezpilotnik v Ukrajini. FOTO: Aris Messinis/AFP

16.45 Vlada sprejela sklep o pogojih za prelet tujih dronov

Vlada je sprejela sklep, s katerim je »vzpostavila pogoje za prelet vojaških sistemov brezpilotnih zrakoplovov zavezniških držav na velikih višinah in z dolgo avtonomnostjo v zračnem prostoru Republike Slovenije za čas izvajanja ukrepov kriznega odzivanja Nata zaradi razmer v Ukrajini,« so sporočili iz urada vlade za komuniciranje (Ukom).

Cilj sprejetega sklepa je vzpostavitev pogojev za prelet na način, da se za prelete teh zrakoplovov, vključno z izvidniško opremo, oblikuje in vzpostavi začasno ločeno območje za ves čas trajanja razlogov za izdajo tega sklepa, so zapisali.

16.05 EU z enotnim odzivom

Evropska unija v odzivu na rusko agresijo na Ukrajino ostaja enotna in solidarna, sta po današnjem zasedanju ministrov za evropske zadeve poudarila francoski državni sekretar Clement Beaune in podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič. Ministri so sicer danes govorili predvsem o energetiki in nadaljnjih sankcijah proti Rusiji.

Ena od osrednjih tem današnjega zasedanja, na katerem so pripravljali vrh voditeljev EU v četrtek in petek, je bila energetika in vse višje cene energentov, ki še dodatno naraščajo zaradi vojne v Ukrajini. Komisija bo ukrepe za omejitev cen energentov predstavila v sredo, je napovedal Šefčovič. Med možnimi ukrepi je tudi skupen nakup energentov, ki ima podporo med državami članicami, je dejal.

Begunci iz Ukrajine beže v sosednje države. FOTO: Hannah Mckay/Reuters
Begunci iz Ukrajine beže v sosednje države. FOTO: Hannah Mckay/Reuters

16.00 Grčija napovedala humanitarno misijo za Mariupolj

Grški zunanji minister Nikos Dendias je danes napovedal misijo za dostavo humanitarne pomoči v oblegano ukrajinsko mesto Mariupolj, kjer so razmere čedalje hujše. Pojasnil je, da namerava misijo voditi v sodelovanju z Mednarodnim odborom Rdečega križa, če bosta to dovolili sprti strani.

Pred rusko invazijo na Ukrajino je v črnomorskem pristaniškem mestu Mariupolj živelo okoli 100.000 etničnih Grkov. Humanitarne razmere v mestu, ki ga že več tednov oblegajo ruske sile, so katastrofalne, med drugim primanjkuje vode, hrane in elektrike.

15.15  Zelenski želi posredovanje Vatikana

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes po telefonu govoril s papežem Frančiškom in pozval k posredniški vlogi Vatikana za končanje vojne v Ukrajini. V nagovoru italijanskim poslancem pa je opozoril na človeško trpljenje in številne žrtve ruske invazije ter pozval k nadaljnjim sankcijam proti Rusiji. Zelenski je papeža tudi povabil, naj obišče Ukrajino, je na twitterju sporočil ukrajinski veleposlanik pri Svetem sedežu Andrij Juraš.

Tiskovni urad Svetega sedeža je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa potrdil, da sta se papež in Zelenski pogovarjala, podrobnosti o vsebini njunega pogovora pa ni želel razkriti.

Sklad ZN za otroke (Unicef) je v zadnjem tednu v Ukrajino in njene sosede odposlal 858 ton nujne pomoči za otroke in družine. V okviru tega so več kot 400.000 evrov namenili darovalci iz Slovenije. FOTO: Reuters
Sklad ZN za otroke (Unicef) je v zadnjem tednu v Ukrajino in njene sosede odposlal 858 ton nujne pomoči za otroke in družine. V okviru tega so več kot 400.000 evrov namenili darovalci iz Slovenije. FOTO: Reuters

13.57  Deportacija 2389 otrok

Ameriško veleposlaništvo v Kijevu, ki navaja ukrajinsko zunanje ministrstvo, po poročanju Guardiana pravi, da je bilo 2389 ukrajinskih otrok »nezakonito odpeljanih« iz pokrajin Lugansk in Doneck, kjer prebiva številčna ruska manjšina, v Rusijo. Kijev pa medtem obtožuje Moskvo, da nezakonito deportira otroke iz Mariupolja, ter dejanje označuje za »hudo kršitev mednarodnega prava«. Mariupolj je sicer že dlje časa oblegan, v njem so še vedno ujeti številni civilisti, ki ne morejo na varno.

13.52  Župan Kijeva spet pozval k evakuaciji

Ukrajinske sile bodo poskušale danes odpreti tri humanitarne koridorje, po katerih bi lahko civilisti zapustili oblegano pristaniško mesto Mariupolj, je sporočila namestnica premiera Irina Vereščuk. Spopadi v državi se medtem nadaljujejo, obe strani pa poročata o nekaterih osvojitvah. »Vemo, da ne bo dovolj prostora za vse, ampak poskušali bomo izvajati evakuacije, dokler ne bomo spravili ven vseh prebivalcev Mariupolja,« je obljubila Vereščukova v videu na telegramu. Trije koridorji bodo civiliste vodili iz Berdjanska, Jurjivke in Nikolske do mesta Zaporožje. K evakuaciji pa pozivajo tudi v okolici Kijeva, kjer je izbruhnila panika zaradi groženj, da se bodo v sredo tam zvrstili napadi. Župan mesta Borispilj Volodimir Borisenko je v luči grožnje, da bo mesto kmalu uničeno, pozval ljudi, naj ga čim prej zapustijo. Moškim bo namreč lažje obvarovati mesto, če odidejo ženske in otroci, je dodal.

Spopadi v Ukrajini se medtem nadaljujejo. Ukrajinske sile so danes sporočile, da jim je znova uspelo prevzeti nadzor nad mestom Makariv okoli 30 kilometrov od Kijeva, poroča ameriški CNN, ki opozarja, da navedb ni bilo možno preveriti. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da je borcem samooklicane Ljudske republike Doneck uspelo zavzeti še štiri kilometre ozemlja. Uspehe so menda doživeli tudi na območju Luganska, kjer so po navedbah ministrstva med drugim menda ubili 40 ukrajinskih vojakov. Medtem je menda nedaleč od jedrske elektrarne Černobil izbruhnilo več požarov, pa so sporočili iz ukrajinskega parlamenta. Gori menda površina v velikosti več kot dva kvadratna kilometra, so dodali ob navajanju satelitskih posnetkov Evropske vesoljske agencije (Esa).

13.17  V Ukrajini po poročilu državnega tožilstva ubitih 117 otrok in 155 ranjenih

Po poročanju ukrajinskega generalnega tožilstva je bilo v državi ubitih najmanj 117 otrok in več kot 155 ranjenih, o večini smrtnih žrtev poročajo v ukrajinski prestolnici Kijevu ali okolici (58) in v severovzhodnem mestu Harkov (40). V Harkovu je ruski tank trčil v avto družine, ki je potovala z dvema otrokoma. V obleganem južnem pristaniškem mestu Mariupolj je rusko obstreljevanje zadelo avtobuse za evakuacijo z otroki. Bilo je tudi 548 primerov napadov na šole in druge izobraževalne objekte, od tega jih je bilo 72 popolnoma uničenih ter 10 primerov napadov na bolnišnice.

V Mariupolju je odjeknilo več eksplozij. FOTO: Reuters
V Mariupolju je odjeknilo več eksplozij. FOTO: Reuters

11.50  Iz Ukrajine pobegnilo že 3,5 milijona beguncev

Po najnovejši posodobitvi Agencije Združenih narodov za begunce (UNHCR) je iz Ukrajine pobegnilo več kot 3,5 milijona beguncev. UNHCR je povečal dobavo termalnih odej, toplih obrokov in šotorov vzdolž ukrajinske meje, še posebej na poljski strani, kjer so temperature zelo nizke. Sklad ZN za otroke (Unicef) je v zadnjem tednu v Ukrajino in njene sosede odposlal 858 ton nujne pomoči za otroke in družine. V okviru tega so več kot 400.000 evrov namenili darovalci iz Slovenije. Od začetka ruske invazije pred slabim mesecem je sicer Ukrajino zapustilo že več kot 1,5 milijona otrok. Več kot sto otrok iz Ukrajine je trenutno nastanjenih v azilnem domu v Logatcu.

11.00  V Harkovu uničenih tisoč stavb

Zaradi ruskega obstreljevanja je v Harkovu uničenih skoraj tisoč zgradb, je sporočila ukrajinska državna služba za izredne razmere. Večinoma gre za stanovanjske objekte, so sporočili s SES. Ruske sile že več kot tri tedne neusmiljeno obstreljujejo Harkov, ki leži le 30 milj (50 kilometrov) od meje z Rusijo. Tam je bilo ubitih najmanj 500 civilistov, poročajo ukrajinski uradniki.

9.40  Otroci v Mariupolju umirajo zaradi dehidracije

»Moje mesto je popolnoma uničeno,« za BBC pripoveduje 27-letna Victoria, ki ji je uspelo pobegniti iz obleganega mesta Mariupolj na jugu Ukrajine. »Ljudje ostajajo v kleteh, a te niso varne pred bombardiranjem. Ljudje nimajo dostopa do hrane in vode. Trije otroci, ki jih poznam, so umrli zaradi dehidracije. 21. stoletje je in otroci v mojem mestu umirajo zaradi dehidracije in stradajo.«

Ruska vojska uničuje civilne objekte drugega za drugim. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters
Ruska vojska uničuje civilne objekte drugega za drugim. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters

Predavatelj na Univerzi v Oxfordu, ki ima družino v obleganem južnem ukrajinskem pristaniškem mestu Mariupolj, je za BBC povedal, da z njimi ni govoril že od 28. februarja. »V Mariupolju imam pet članov svoje družine,« pravi dr. Vlad Mykhnenko, politični ekonomist. »Vem, da so se skrivali v kleteh in ne morem si predstavljati, kaj se je zgodilo od takrat. Težko je ostati optimističen.«  Kljub temu verjame, da se Mariupolj dobro bori proti ruskim silam in ga Ukrajina ne bo kar tako predala. Mariupolj je že dolgo strateško pomembno pristanišče na Azovskem morju, ki je del Črnega morja. Od nezakonite priključitve Krima Moskvi leta 2014 je bilo mesto stisnjeno med ruskimi silami in prokremeljskimi separatisti v odcepljenih samooklicanih republikah Doneck in Lugansk na vzhodu.

V obleganih mestih se ljudje skrivajo po kleteh, a jim zmanjkuje vode in hrane. FOTO: AFP
V obleganih mestih se ljudje skrivajo po kleteh, a jim zmanjkuje vode in hrane. FOTO: AFP

7.34  BBC potrdil uporabo termobaričnega orožja

BBC je preveril posnetke in potrdil, da se v Ukrajini uporabljajo tudi termobarične rakete, znane tudi kot vakuumske bombe. Na posnetku Ljudske milice samooklicane Ljudske republike Doneck je prikazano izstreljevanje raket iz večnamenskega raketnega sistema TOS-1A ruske proizvodnje. Termobarično orožje je veliko bolj uničujoče od običajnih eksplozivov podobne velikosti.

7.00 Zelenski: Od Mariupolja ostal samo še pepel

Požar ob eksploziji skladišča nafte. FOTO: Reuters
Požar ob eksploziji skladišča nafte. FOTO: Reuters

Mariupolj, v katerem je nekoč živelo več kot 450.000 ljudi, je bilo »spremenjeno v pepel«, je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Novi posnetki kažejo, da so ruske sile vkopane okoli južnega dela mesta. Ukrajinski uradniki so v ponedeljek zavrnili ruski rok za predajo mesta. Ruski tabloid pa je objavil, nato pa objavo kasneje umaknil, da je rusko obrambno ministrstvo med invazijo doživelo smrt skoraj 10.000 vojakov.

6.20 Biden: Obstajajo znaki, da bi Putin lahko uporabil kemično ali biološko orožje

Ameriški predsednik Joe Biden je posvaril o morebitni uporabi kemičnega in biološkega orožja. FOTO: Reuters
Ameriški predsednik Joe Biden je posvaril o morebitni uporabi kemičnega in biološkega orožja. FOTO: Reuters

Ameriški predsednik Joe Biden pravi, da obstajajo jasni znaki, da se ruski predsednik Vladimir Putin morda pripravlja na uporabo kemičnega in biološkega orožja v Ukrajini. Biden pravi, da je ruski voditelj zaradi ukrajinskega odpora »s hrbtom potisnjen ob zid«, zaradi česar obstaja nevarnost, da bi se zatekel k močnejši taktiki.

0.30 Soglasje o sankcijah, razhajanja o podrobnostih

Med članicami EU obstaja široko soglasje o tem, da je treba sankcije proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini še razširiti, a tudi različni pogledi glede podrobnosti, je dejal zunanji minister Anže Logar po današnjih pogovorih v Bruslju. Od vrha Unije konec tedna se pričakuje politična usmeritev glede naslednjega, petega svežnja sankcij. Eno ključnih vprašanj ostaja, ali oziroma kdaj bo Unija ukrepala s prepovedjo uvoza ruske energije. Slovenija se po Logarjevih besedah zavzema za to, da je treba Ukrajini zagotavljati vse vrste pomoči – strateško, varnostno, humanitarno in politično, pri čemer gre pri slednji zlasti za jasno perspektivo članstva v EU, tudi s pospešitvijo postopka pridobivanja statusa kandidatke.

image_alt
Postopno energetsko odklapljanje od Rusije

Slovenija se zavzema tudi za stopnjevanje sankcij, je poudaril Logar, ki se je med drugim zavzel za zaprtje pristanišč za ruska plovila, za prepoved uvoza ruske energije in za to, da EU v Kijev pošlje svojega političnega predstavnika. Na vprašanje, kolikšna je podpora tem ukrepom med preostalimi članicami, je odgovoril, da se je mnenje držav med rusko agresijo močno spreminjalo ter da ni nujno, da bo to, kar velja danes, veljalo tudi jutri. Vsi predlogi počasi pridobivajo podporo med članicami, danes ni bilo izrecnega nasprotovanja nobenim dodatnim sankcijam, je dejal. Še zlasti je Logar znova izpostavil pomen ustavitve prihodkov Rusije od prodaje energije Uniji. Od začetka vojne je Rusija samo s prodajo energentov članicam Unije zaslužila 15,5 milijarde evrov, v razmeroma kratkem času bi se lahko v Rusijo od prodaje energentov Uniji steklo do sto milijard evrov, dan vojskovanja pa jo stane približno milijardo evrov, je ponazoril izziv.

Preberite še:

Komentarji: