Bivši gverilci sedli v poslanske klopi: »Odslej bodo njihovo edino orožje besede«
V kongresu imajo večino nasprotniki sporazuma, s katerim se je končal 50-letni konflikt.
Odpri galerijo
Farc so bili marksistična gverilska skupina, največja uporniška skupina v državi, ki se je pol stoletja borila proti vladnim silam in desničarskih paravojaških skupinam. FOTO: Stringer Reuters
Bogota - Bivši gverilci nekdanjega levičarskega gverilskega gibanja Farc so v petek prvič sedli v poslanske klope v kolumbijskem parlamentu v skladu z zgodovinskim mirovnim sporazumom iz leta 2016. V kongresu, ki se je sestal na ustanovnem zasedanju po marčevskih volitvah, imajo sicer večino nasprotniki sporazuma, s katerim se je končal 50-letni konflikt.
V skladu s sporazumom po pet sedežev v spodnjem in zgornjem domu parlamenta pripada članom stranke Farc, ki je izšla iz istoimenskega razpuščenega gverilskega gibanja.
Zasedli so jih samo osem, saj bivši poveljnik Farca Ivan Marquez svojega sedeža v senatu ni želel zasesti, ker so njegovega kolega, ki bi moral prav tako zasesti položaj v senatu, Jesusa Santricha aretirali, ZDA pa zahtevajo njegovo izročitev zaradi trgovine z mamili.
Odhajajoči predsednik Kolumbije Jose Manuel Santos, ki je podpisal sporazum, je na ustanovnem zasedanju pozdravil prisotnost poslancev Farca. »Mnogim ne bo všeč, da vidijo tu člane Farca, a mene je to napolnilo z zadovoljstvom«, saj so se ljudje, »ki so se z orožjem pol stoletja borili proti državi in njenim institucijam, pokorili kolumbijski ustavi in zakonom«, je dejal Santos, ki je za mirovni sporazum s Farcom leta 2016 dobil Nobelovo nagrado za mir.
»Odslej bodo njihovo edino orožje besede,« je dodal na zasedanju parlamenta, ki so ga neposredno prenašali na televiziji.
To je zadnje ustanovno zasedanje parlamenta pod vodstvom Santosa, ki ga bo 7. avgusta na položaju nasledil novoizvoljeni predsednik, desničar Ivan Duque. Ta sporazumu nasprotuje, ker da je preveč popustljiv do nekdanjih gverilcev. Obljubil je spremembo sporazuma, ki je razdelil kolumbijsko družbo, tako da bodo šli voditelji gverilcev, ki so zagrešili hude zločine, v zapor, preprečiti pa jim želi tudi vstop v kongres.
Duquejeva stranka Demokratičnega centra ima po marčevskih parlamentarnih volitvah večino v novem sklicu senata in je druga najmočnejša stranka v predstavniškem domu. Farc je dobil manj kot odstotek glasov, kljub temu pa mu v skladu s sporazumom pripada deset poslanskih sedežev.
Santos je v kongresu bodočega predsednika države pozval, naj skrbi in brani sporazum, naj skrbi za »mir, ki se je rodil«, saj gre za najbolj vredno stvar, ki jo lahko ima kak narod. Spremembe mirovnega sporazuma »bi ga lahko raztrgale na koščke«, je še opozoril.
Revolucionarne oborožene sile Kolumbije (Farc) so bile marksistična gverilska skupina, največja uporniška skupina v državi, ki se je pol stoletja borila proti vladnim silam in desničarskih paravojaških skupinam. Državljanska vojna, ki so jo zaznamovale ugrabitve in izginotja več deset tisoč ljudi, je zahtevala okoli 260.000 življenj, sedem milijonov ljudi je bilo prisiljeno zapustiti svoje domove.
V skladu s sporazumom po pet sedežev v spodnjem in zgornjem domu parlamenta pripada članom stranke Farc, ki je izšla iz istoimenskega razpuščenega gverilskega gibanja.
Zasedli so jih samo osem, saj bivši poveljnik Farca Ivan Marquez svojega sedeža v senatu ni želel zasesti, ker so njegovega kolega, ki bi moral prav tako zasesti položaj v senatu, Jesusa Santricha aretirali, ZDA pa zahtevajo njegovo izročitev zaradi trgovine z mamili.
Odhajajoči predsednik Kolumbije Jose Manuel Santos, ki je podpisal sporazum, je na ustanovnem zasedanju pozdravil prisotnost poslancev Farca. »Mnogim ne bo všeč, da vidijo tu člane Farca, a mene je to napolnilo z zadovoljstvom«, saj so se ljudje, »ki so se z orožjem pol stoletja borili proti državi in njenim institucijam, pokorili kolumbijski ustavi in zakonom«, je dejal Santos, ki je za mirovni sporazum s Farcom leta 2016 dobil Nobelovo nagrado za mir.
»Odslej bodo njihovo edino orožje besede,« je dodal na zasedanju parlamenta, ki so ga neposredno prenašali na televiziji.
V skladu s sporazumom po pet sedežev v spodnjem in zgornjem domu parlamenta pripada članom stranke Farc. FOTO: Handout Reuters
To je zadnje ustanovno zasedanje parlamenta pod vodstvom Santosa, ki ga bo 7. avgusta na položaju nasledil novoizvoljeni predsednik, desničar Ivan Duque. Ta sporazumu nasprotuje, ker da je preveč popustljiv do nekdanjih gverilcev. Obljubil je spremembo sporazuma, ki je razdelil kolumbijsko družbo, tako da bodo šli voditelji gverilcev, ki so zagrešili hude zločine, v zapor, preprečiti pa jim želi tudi vstop v kongres.
Duquejeva stranka Demokratičnega centra ima po marčevskih parlamentarnih volitvah večino v novem sklicu senata in je druga najmočnejša stranka v predstavniškem domu. Farc je dobil manj kot odstotek glasov, kljub temu pa mu v skladu s sporazumom pripada deset poslanskih sedežev.
»Predsednik naj skrbi za mir, ki se je rodil«
Santos je v kongresu bodočega predsednika države pozval, naj skrbi in brani sporazum, naj skrbi za »mir, ki se je rodil«, saj gre za najbolj vredno stvar, ki jo lahko ima kak narod. Spremembe mirovnega sporazuma »bi ga lahko raztrgale na koščke«, je še opozoril.
Revolucionarne oborožene sile Kolumbije (Farc) so bile marksistična gverilska skupina, največja uporniška skupina v državi, ki se je pol stoletja borila proti vladnim silam in desničarskih paravojaških skupinam. Državljanska vojna, ki so jo zaznamovale ugrabitve in izginotja več deset tisoč ljudi, je zahtevala okoli 260.000 življenj, sedem milijonov ljudi je bilo prisiljeno zapustiti svoje domove.
