Boj za globalni dogovor o omejitvi odpadne plastike

V boju proti posledicam odpadne plastike na okolje se krepi dinamika v prid globalnemu dogovoru na tem področju.
Fotografija: Odpadna plastika na panamskih plažah. FOTO: Luis Acosta/AFP
Odpri galerijo
Odpadna plastika na panamskih plažah. FOTO: Luis Acosta/AFP

V boju proti posledicam odpadne plastike na okolje se krepi dinamika v prid globalnemu dogovoru na tem področju, je drugi dan virtualnega zasedanja skupščine ZN za okolje dejal njen predsednik in norveški okoljski minister Sveinung Rotevatn. Ali bo res prišlo do pogajanj o tem, bo jasno v nadaljevanju leta, poroča nemška tiskovna agencija Dpa.

Veliko držav zahteva globalni dogovor o omejitvi odpadne plastike in so pripravljene podpisati konvencijo ZN na to temo, je po pisanju Dpa dejal Rotevatn. Če pa bo to dejansko privedlo do začetka pogajanj o globalnem mednarodnopravnem dokumentu na drugem delu zasedanja skupščine ZN za okolje, ki bo po napovedih februarja prihodnje leto, pa bomo videli, je dodal.
Nemčija, Gana in Ekvador naj bi v tretjem letošnjem četrtletju organizirale ministrsko konferenco, da bi izvedle pripravljalne aktivnosti za pogajanja o takšnem dokumentu, je medtem napovedala nemška veleposlanica v Keniji Annett Günther.

Pandemija covida-19 trenutno ni naklonjena meddržavnim pogajanjem. Skupščina ZN za okolje sicer na dve leti zaseda v kenijski prestolnici Nairobi, a tokrat zaradi epidemioloških razmer poteka virtualno. Drugi del naj bi februarja prihodnje leto potekal v fizični obliki.



»Skoraj 70 držav se je na različnih ravneh že javno izreklo v prid zavezujočega globalnega dogovora,« je dejal Alois Vedder iz nevladne organizacije Svetovni sklad za naravo (WWF). Globalni dogovor je po njegovih besedah nujen, saj se bo sicer količina odpadne plastike v svetovnih oceanih po njegovih besedah v naslednjih 15 letih podvojila.
 

V oceanih konča osem milijonov ton plastike


Trenutno skoraj osem milijonov ton plastike vsako leto konča v oceanih, to pa ima pogosto uničujoče posledice za morsko življenje, v naslednji fazi bodo to občutili tudi ljudje. »Eno je jasno, status quo ni opcija,« je dejala izvršna direktorica programa ZN za okolje Inger Andersen. Pohvalila je afriške države, saj je 34 od 54 držav že uvedlo neke vrste prepoved uporabe plastike ali plastičnih izdelkov. A treba je storiti bistveno več, je dodala.

image_alt
Onesnaženje s plastiko ni le grdo, je tudi nevarno


Na tokratnem virtualnem zasedanju skupščine ZN za okolje, na katerem je sodeloval tudi slovenski okoljski minister Andrej Vizjak, so države zaradi pandemije obravnavale le srednjeročno strategijo, program dela in proračun programa ZN za okolje za obdobje 2022-2025. Vsebinski predlogi resolucij ZN so medtem načrtovani za omenjeni drugi del zasedanja.

V pripravah na drugi del zasedanja skupščine bo pri pogajanjih za sprejem resolucij po napovedih okoljskega ministrstva aktivno sodelovala tudi Slovenija.

Preberite še:

Komentarji: