Brez normalizacije odnosov ni prave prihodnosti
Priprave na sporazumno rešitev v znamenju novih napetosti in napenjanja mišic
Odpri galerijo
Pripadniki Kforja in Eulexa med zadnjimi skupnimi vajami za preprečevanje naslilnih demonstracij na Kosovu. Foto: Reuters
Mirovna misija Eulex končuje mandat na Kosovu, med Albanci in Srbi pa se je znova pojavilo nasilje. Srbski predsednik Aleksandar Vučić pripravlja teren za sporazum Srbije s Kosovom, kosovski premier Ramush Haradinaj pa ponuja spravo v zameno za priznanje.
Eulex je bila največja tuja misija EU z letnim proračunom 200 milijonov evrov, v kateri je sodelovalo 2000 policistov, sodnikov in carinikov. V zadnji sestavi je štela 800 uslužbencev, njen proračun pa je znašal 60 milijonov evrov. Po končanem mandatu bo na Kosovu ostal le manjši štab svetovalcev. Kosovci so pričakovali, da bo Eulex zagotovil pravno enakost in delitev oblasti, a se je pokazalo, da ni imun za korupcijo in da ni prav učinkovit. Tožilci in sodniki misije so se sistemačno izogibali preiskavam razvpitih primerov, v katere so bili vpleteni visoki politiki, kar naj bi bila cena za ohranitev stabilnosti na Kosovu.
Incidenti so vsakdanji pojav, množično nasilje pa se je nazadnje pojavilo, ko so Albanci s kamenjem napadli kosovske Srbe, ki so se vračali z verskega obreda pri ostankih cerkve Svete trojice v Petriču. Poškodovani so bili trije Srbi. Približno 50 Albancev je z vozili blokiralo tudi dostop do ostankov cerkve, ki so jo Albanci uničili leta 1999.
Aleksandar Vučić je zaskrbljen zaradi molka mednarodne skupnosti, ker so nemiri in neredi v preteklosti pokazali, da Albanci ničesar ne naredijo sami. Po njegovi oceni so se Albanci odločili, da bodo s tiho ali dejansko podporo od zunaj ustrahovali kosovske Srbe in izpeljali enostranske načrte. Čeprav ne skrivajo, da ne nameravajo izpolniti zavez iz bruseljskega sporazuma, kot je ustanovitev skupnosti srbskih občin, v Bruslju molčijo ali pa se izgovarjajo, da ima EU večje probleme, kot so odnosi z ZDA ali politična nestabilnost v Italiji.
Kljub temu se Vučić zavzema za sprejetje pravno obvezujočega sporazuma s Kosovom, ki je v interesu Srbije, ne glede na to, ali bo postala članica EU ali ne. Če bi ga Srbija sprejela, bi se ji na široko odprla vrata EU, je prepričan Vučić. Predlog za rešitev kosovskega vprašanja bo predstavil javnosti, ko bo ocenil, da je to dobro za Srbijo. Če bo potrebna sprememba ustave, ne bo šlo brez referenduma. Po njegovih besedah lahko petkratno povečajo BDP in postanejo prvaki reform, vendar bo EU na koncu pogojevala članstvo Srbije z rešitvijo kosovskega vprašanja. Rešitev ni možna, če naj bi Srbija vse dala in ničesar dobila, kar bodo morali razumeti tudi Albanci, ki brez dogovora med Beogradom in Prištino prav tako nimajo prihodnosti.
Ramush Haradinaj je izjavil, da je Priština v zameno za priznanje samostojnosti pripravljena na spravo z Beogradom. »Kosovo lahko za dosego sporazuma ponudi spravo, ker česa drugega ne moremo dati,« je dejal. Dodal je, da sprava ni malo, ker pomeni, da bo Kosovo pozabilo na bolečino, izginule, ubite, škodo, žrtve spolnega nasilja, uničenje in izropano gospodarstvo. »S spravo dajemo veliko več, kot bi kdorkoli lahko dal,« je poudaril Haradinaj.
Predsednik skupščinskega odbora za Kosovo Milovan Drecun se je odzval z oceno, da je prepad med Srbi in Albanci ogromen in da poti do sprave ne morejo graditi ljudje, kot je Haradinaj. Njegov največji prispevek bi bil, če bi pred sodiščem odgovarjal za storjene zločine. Če bi Srbija popustila pod pritiskom ZDA in priznala neodvisnost Kosova ter zaprla poglavje članstva Kosova v Združenih narodih, kar se ne bo zgodilo, bi odprla pot oblikovanju velike Albanije, je prepričan Drecun.
Kosovski mediji so kmalu demantirali lastno novico, da je Srbija na mejo s Kosovom prvič po letu 2008 poslala vojsko in žandarmerijo ter da nadzira vse, ki na mejnem prehodu Jarinje vstopijo ali izstopijo s Kosova. Novico je demantiral tudi Vučić, ki je poudaril, da mu na kraj pameti ne pride, da bi se komurkoli opravičeval, če bi dejansko poslal varnostne sile na mejo s Kosovom. Sklenil je, da srbske politike ne bodo vodili niti mediji v Beogradu niti v Prištini.
Eulex je bila največja tuja misija EU z letnim proračunom 200 milijonov evrov, v kateri je sodelovalo 2000 policistov, sodnikov in carinikov. V zadnji sestavi je štela 800 uslužbencev, njen proračun pa je znašal 60 milijonov evrov. Po končanem mandatu bo na Kosovu ostal le manjši štab svetovalcev. Kosovci so pričakovali, da bo Eulex zagotovil pravno enakost in delitev oblasti, a se je pokazalo, da ni imun za korupcijo in da ni prav učinkovit. Tožilci in sodniki misije so se sistemačno izogibali preiskavam razvpitih primerov, v katere so bili vpleteni visoki politiki, kar naj bi bila cena za ohranitev stabilnosti na Kosovu.
Tiha podpora ustrahovanju Srbov
Incidenti so vsakdanji pojav, množično nasilje pa se je nazadnje pojavilo, ko so Albanci s kamenjem napadli kosovske Srbe, ki so se vračali z verskega obreda pri ostankih cerkve Svete trojice v Petriču. Poškodovani so bili trije Srbi. Približno 50 Albancev je z vozili blokiralo tudi dostop do ostankov cerkve, ki so jo Albanci uničili leta 1999.
Aleksandar Vučić je zaskrbljen zaradi molka mednarodne skupnosti, ker so nemiri in neredi v preteklosti pokazali, da Albanci ničesar ne naredijo sami. Po njegovi oceni so se Albanci odločili, da bodo s tiho ali dejansko podporo od zunaj ustrahovali kosovske Srbe in izpeljali enostranske načrte. Čeprav ne skrivajo, da ne nameravajo izpolniti zavez iz bruseljskega sporazuma, kot je ustanovitev skupnosti srbskih občin, v Bruslju molčijo ali pa se izgovarjajo, da ima EU večje probleme, kot so odnosi z ZDA ali politična nestabilnost v Italiji.
Kljub temu se Vučić zavzema za sprejetje pravno obvezujočega sporazuma s Kosovom, ki je v interesu Srbije, ne glede na to, ali bo postala članica EU ali ne. Če bi ga Srbija sprejela, bi se ji na široko odprla vrata EU, je prepričan Vučić. Predlog za rešitev kosovskega vprašanja bo predstavil javnosti, ko bo ocenil, da je to dobro za Srbijo. Če bo potrebna sprememba ustave, ne bo šlo brez referenduma. Po njegovih besedah lahko petkratno povečajo BDP in postanejo prvaki reform, vendar bo EU na koncu pogojevala članstvo Srbije z rešitvijo kosovskega vprašanja. Rešitev ni možna, če naj bi Srbija vse dala in ničesar dobila, kar bodo morali razumeti tudi Albanci, ki brez dogovora med Beogradom in Prištino prav tako nimajo prihodnosti.
Sprava v zameno za priznanje
Ramush Haradinaj je izjavil, da je Priština v zameno za priznanje samostojnosti pripravljena na spravo z Beogradom. »Kosovo lahko za dosego sporazuma ponudi spravo, ker česa drugega ne moremo dati,« je dejal. Dodal je, da sprava ni malo, ker pomeni, da bo Kosovo pozabilo na bolečino, izginule, ubite, škodo, žrtve spolnega nasilja, uničenje in izropano gospodarstvo. »S spravo dajemo veliko več, kot bi kdorkoli lahko dal,« je poudaril Haradinaj.
Predsednik skupščinskega odbora za Kosovo Milovan Drecun se je odzval z oceno, da je prepad med Srbi in Albanci ogromen in da poti do sprave ne morejo graditi ljudje, kot je Haradinaj. Njegov največji prispevek bi bil, če bi pred sodiščem odgovarjal za storjene zločine. Če bi Srbija popustila pod pritiskom ZDA in priznala neodvisnost Kosova ter zaprla poglavje članstva Kosova v Združenih narodih, kar se ne bo zgodilo, bi odprla pot oblikovanju velike Albanije, je prepričan Drecun.
Kosovski mediji so kmalu demantirali lastno novico, da je Srbija na mejo s Kosovom prvič po letu 2008 poslala vojsko in žandarmerijo ter da nadzira vse, ki na mejnem prehodu Jarinje vstopijo ali izstopijo s Kosova. Novico je demantiral tudi Vučić, ki je poudaril, da mu na kraj pameti ne pride, da bi se komurkoli opravičeval, če bi dejansko poslal varnostne sile na mejo s Kosovom. Sklenil je, da srbske politike ne bodo vodili niti mediji v Beogradu niti v Prištini.
