Brez svobode govora ni demokracije
Glasbenika so zaprli zaradi govorjenja proti monarhiji in poveličevanja nasilja.
Odpri galerijo
Raper Pablo Hasél je danes moral za zapahe.
FOTO: Lorena Sopena/Reuters
Bi lahko izbrisali vsa neprijetna in žaljiva (umetniška) besedila? V imenu svobode govora gotovo ne. Bi lahko posegli v pravico do svobodnega izražanja? V demokratičnih okoljih bo ta vedno zmagala. Zato je španska vlada pred dnevi napovedala, da ekscesnih verbalnih kritik v prihodnje naj ne bi več kaznovali z zaporom. A danes so za zapahe strpali kontroverznega katalonskega raperja Pabla Haséla.
Rapanje ni zločin, zato so se pred dnevi pod manifest Brez svobode govora ni demokracije protestno podpisali številni umetniki – med njimi Joan Manuel Serrat, Pedro Almodóvar, Javier Bardem, Alba Flores, Aitana Sánchez Gijón ... –, v podporo glasbeniku pa so se na poziv katalonske akademije za glasbo zvrstili tudi protesti na spletu. Zahteva je jasno artikulirana: razveljaviti obsodbo, kajti danes sta na tnalu Hasél in njegova pravica do svobodnega izražanja, jutri bo kakšen drug ustvarjalec. A najprej: kdo je Pablo Hasél?
Dvaintridesetletnik, ki je bil že štirikrat obsojen, še peti primer je odprt, prihaja iz katalonskega mesta Lleida na zahodu regije, glasbeno rapa, politično pa se opira na komunistično ideologijo. Kot tak bodisi v svojih umetniških besedilih bodisi v tvitih vedno znova primakne kakšno ostro, neprijetno, tudi nasilno kritiko sploh na račun kraljevine in varnostnih organov v državi, zato ga je špansko vrhovno sodišče, kot piše El Periodico, zaradi »izrekanja proti monarhiji in poveličevanja nasilja« obsodilo na devet mesecev zapora, šest let prepovedi opravljanja javne funkcije in 30.000 evrov globe. A zapahom – za te bi moral priti sam že v petek po izteku desetdnevnega roka za prostovoljno predajo – se je hotel izogniti, zato se je v ponedeljek skupaj z nekaterimi podporniki zabarikadiral v stavbo univerze v Lleidi, od koder ga je danes odvedla policija.
Njegova besedila in tviti so, kot razmišlja špansko vrhovno sodišče, kaplja čez rob zakonitega: na primer pozivanje, da bi se morale vrniti oborožene skupine, kakršni sta bili baskovska Eta in katalonska Terra Lliure. Umetnikovi odvetniki v bran trdijo, da besede samo odražajo mnenje, zato jih je treba zagovarjati v imenu svobode govora. Toda v napadih Ete je, kot še mnogi čutijo pieteto, umrlo 829 ljudi, med njimi tudi povsem nedolžni, še več kot 2000 je bilo ranjenih ... Še zlasti pa raper ne prizanaša nekdanjemu kralju Juanu Carlosu, o katerem poje kot o mafijcu.
Da o umaknjenem monarhu, ki je pred leti abdiciral, zdaj pa zaradi korupcije in davčnih utaj živi v eksilu v Združenih arabskih emiratih, ni »varno« pesniti in peti, je na lastni koži občutil tudi raper Valtònyc z Mallorce. Pred leti se je zaporni kazni izognil s prebegom v Belgijo ... Podobnih primerov je še več in demokratično burijo duhove, zato je nacionalna vlada Pedra Sáncheza za nekakšno pomiritev javnosti napovedala zakonske spremembe, po katerih umetnikom, ki bodo »verbalno ekscesni«, ne bo treba ravno v arest. Preganjali da bodo samo vedenje, s katerim bi kulturniki in intelektualci ogrozili javni red in mir ter širili nasilje, a brez zagrožene zaporne kazni. Zaprtje Haséla močno odmeva doma in na tujem, zgroženi so večidel politike in sploh človekoljubne organizacije, ki jih skrbi stopnja svobode in demokracije v Španiji.
Rapanje ni zločin, zato so se pred dnevi pod manifest Brez svobode govora ni demokracije protestno podpisali številni umetniki – med njimi Joan Manuel Serrat, Pedro Almodóvar, Javier Bardem, Alba Flores, Aitana Sánchez Gijón ... –, v podporo glasbeniku pa so se na poziv katalonske akademije za glasbo zvrstili tudi protesti na spletu. Zahteva je jasno artikulirana: razveljaviti obsodbo, kajti danes sta na tnalu Hasél in njegova pravica do svobodnega izražanja, jutri bo kakšen drug ustvarjalec. A najprej: kdo je Pablo Hasél?
Provokativni glasbenik
Dvaintridesetletnik, ki je bil že štirikrat obsojen, še peti primer je odprt, prihaja iz katalonskega mesta Lleida na zahodu regije, glasbeno rapa, politično pa se opira na komunistično ideologijo. Kot tak bodisi v svojih umetniških besedilih bodisi v tvitih vedno znova primakne kakšno ostro, neprijetno, tudi nasilno kritiko sploh na račun kraljevine in varnostnih organov v državi, zato ga je špansko vrhovno sodišče, kot piše El Periodico, zaradi »izrekanja proti monarhiji in poveličevanja nasilja« obsodilo na devet mesecev zapora, šest let prepovedi opravljanja javne funkcije in 30.000 evrov globe. A zapahom – za te bi moral priti sam že v petek po izteku desetdnevnega roka za prostovoljno predajo – se je hotel izogniti, zato se je v ponedeljek skupaj z nekaterimi podporniki zabarikadiral v stavbo univerze v Lleidi, od koder ga je danes odvedla policija.
Njegova besedila in tviti so, kot razmišlja špansko vrhovno sodišče, kaplja čez rob zakonitega: na primer pozivanje, da bi se morale vrniti oborožene skupine, kakršni sta bili baskovska Eta in katalonska Terra Lliure. Umetnikovi odvetniki v bran trdijo, da besede samo odražajo mnenje, zato jih je treba zagovarjati v imenu svobode govora. Toda v napadih Ete je, kot še mnogi čutijo pieteto, umrlo 829 ljudi, med njimi tudi povsem nedolžni, še več kot 2000 je bilo ranjenih ... Še zlasti pa raper ne prizanaša nekdanjemu kralju Juanu Carlosu, o katerem poje kot o mafijcu.
Še drugi primeri
Da o umaknjenem monarhu, ki je pred leti abdiciral, zdaj pa zaradi korupcije in davčnih utaj živi v eksilu v Združenih arabskih emiratih, ni »varno« pesniti in peti, je na lastni koži občutil tudi raper Valtònyc z Mallorce. Pred leti se je zaporni kazni izognil s prebegom v Belgijo ... Podobnih primerov je še več in demokratično burijo duhove, zato je nacionalna vlada Pedra Sáncheza za nekakšno pomiritev javnosti napovedala zakonske spremembe, po katerih umetnikom, ki bodo »verbalno ekscesni«, ne bo treba ravno v arest. Preganjali da bodo samo vedenje, s katerim bi kulturniki in intelektualci ogrozili javni red in mir ter širili nasilje, a brez zagrožene zaporne kazni. Zaprtje Haséla močno odmeva doma in na tujem, zgroženi so večidel politike in sploh človekoljubne organizacije, ki jih skrbi stopnja svobode in demokracije v Španiji.
