Bruselj in London spet v slepi ulici
Še en krog pogajanj EU in Združenega kraljestva o prihodnjih odnosih se je končal brez sprememb na najpomembnejših področjih.
Odpri galerijo
»Brexit je učna ura potrpežljivosti,« je dejal glavni evropski pogajalec Michel Barnier. FOTO: François Lenoir/AFP
Bruselj – Niti v tretjem krogu pogajanj EU in Združenega kraljestva o prihodnjih odnosih ni bilo opaznega napredka. Standardi za blago, ribištvo ali priznavanje kvalifikacij so le tri od številnih področij, na katerih obstajajo temeljna razhajanja med stranema.
»Brexit je učna ura potrpežljivosti,« je po pogajalskem krogu, ki je trajal ves teden, povedal glavni evropski pogajalec Michel Barnier. Časa za preboj zmanjkuje, saj se obdobje tranzicije, v katerem za London še veljajo enaka pravila kot v času članstva, izteče konec leta.
Obdobje tranzicije bi sicer z odločitvijo do konca junija lahko podaljšali leto ali dve, a na Otoku odločno zavračajo tak scenarij. »Ostajam odločen, a glede na britansko nerazumevanje pogojev dostopa do našega trga nisem optimist,« je ocenil izkušeni Francoz.
Če ne bi bilo podaljšanja tranzicije in sporazum do konca leta ne bi bil pod streho, bi se zgodil črni scenarij kaotičnega brexita, ki bi še okrepil negativne gospodarske posledice koronavirusa. Po Barnierjevem mnenju pričakovanje Londona, da ima vse koristi carinske unije in notranjega trga EU brez omejitev s pravili, ki veljajo za države članice, ni realistično.
Enaki konkurenčni pogoji zadevajo, denimo, okoljske standarde, socialno ureditev in pravila za državne pomoči. Opozoril je, da so posledice brexita še vedno podcenjevane in da stvari pri trgovini ne bodo več enake. Neizogiben je, denimo, nadzor blaga na mejah.
V Londonu na drugi strani vidijo glavno težavo v vztrajanju EU pri nizu novih in neuravnoteženih predlogov glede enakih konkurenčnih pogojev. Po besedah glavnega pogajalca Davida Frosta bi z njimi vezali Združeno kraljestvo na zakonodajo, standarde ali pravni režim EU na način, ki je brez primere v prostotrgovinskih sporazumih.
Pri ribištvu, ki je za nekaj držav članic ključno in želijo pri dostopu do britanskih voda v čim večji meri obdržati status quo, v Londonu opozarjajo, da so zahteve nezdružljive s prihodnjim statusom Združenega kraljestva kot neodvisne obalne države.
»Zakaj bi ponujali boljši položaj na trgu EU, če bodo naši ribiči izključeni iz njihovih voda?« se je na bruseljski strani vprašal Barnier.
Na splošno velja, da je na trgovinskem področju, kjer je cilj »nič carin in kvot«, sicer mogoč hiter napredek, a ga zavira togost Združenega kraljestva na drugih področjih.
Do izteka junijskega roka je sicer predviden še en krog pogajanj in vrh EU-Združeno kraljestvo. Na njem naj bi predvidoma le pregledali doseženo v pogajanjih. Po eni od razlag naj bi se vrata za hitrejši napredek v pogajanjih odprla šele po vrhu.
Kot časovni rok velja oktober, saj je treba sporazum še ratificirati.
»Brexit je učna ura potrpežljivosti,« je po pogajalskem krogu, ki je trajal ves teden, povedal glavni evropski pogajalec Michel Barnier. Časa za preboj zmanjkuje, saj se obdobje tranzicije, v katerem za London še veljajo enaka pravila kot v času članstva, izteče konec leta.
Barnier ni več optimist
Obdobje tranzicije bi sicer z odločitvijo do konca junija lahko podaljšali leto ali dve, a na Otoku odločno zavračajo tak scenarij. »Ostajam odločen, a glede na britansko nerazumevanje pogojev dostopa do našega trga nisem optimist,« je ocenil izkušeni Francoz.
Če ne bi bilo podaljšanja tranzicije in sporazum do konca leta ne bi bil pod streho, bi se zgodil črni scenarij kaotičnega brexita, ki bi še okrepil negativne gospodarske posledice koronavirusa. Po Barnierjevem mnenju pričakovanje Londona, da ima vse koristi carinske unije in notranjega trga EU brez omejitev s pravili, ki veljajo za države članice, ni realistično.
Enaki konkurenčni pogoji zadevajo, denimo, okoljske standarde, socialno ureditev in pravila za državne pomoči. Opozoril je, da so posledice brexita še vedno podcenjevane in da stvari pri trgovini ne bodo več enake. Neizogiben je, denimo, nadzor blaga na mejah.
London noče biti vezan
V Londonu na drugi strani vidijo glavno težavo v vztrajanju EU pri nizu novih in neuravnoteženih predlogov glede enakih konkurenčnih pogojev. Po besedah glavnega pogajalca Davida Frosta bi z njimi vezali Združeno kraljestvo na zakonodajo, standarde ali pravni režim EU na način, ki je brez primere v prostotrgovinskih sporazumih.
Pri ribištvu, ki je za nekaj držav članic ključno in želijo pri dostopu do britanskih voda v čim večji meri obdržati status quo, v Londonu opozarjajo, da so zahteve nezdružljive s prihodnjim statusom Združenega kraljestva kot neodvisne obalne države.
»Zakaj bi ponujali boljši položaj na trgu EU, če bodo naši ribiči izključeni iz njihovih voda?« se je na bruseljski strani vprašal Barnier.
Irski protokol
Nejasnosti so še glede izvajanja ločitvenega sporazuma, predvsem irskega protokola. To zadeva, denimo, vzpostavitev nadzora za del blaga, ki bo prišlo iz Velike Britanije na Severno Irsko in bi utegnilo končati na notranjem trgu EU. V preteklosti je Unija že imela negativne izkušnje na Otoku z blagom iz Kitajske.
Nejasnosti so še glede izvajanja ločitvenega sporazuma, predvsem irskega protokola. To zadeva, denimo, vzpostavitev nadzora za del blaga, ki bo prišlo iz Velike Britanije na Severno Irsko in bi utegnilo končati na notranjem trgu EU. V preteklosti je Unija že imela negativne izkušnje na Otoku z blagom iz Kitajske.
Na splošno velja, da je na trgovinskem področju, kjer je cilj »nič carin in kvot«, sicer mogoč hiter napredek, a ga zavira togost Združenega kraljestva na drugih področjih.
Junija vrha EU-Združeno kraljestvo
Do izteka junijskega roka je sicer predviden še en krog pogajanj in vrh EU-Združeno kraljestvo. Na njem naj bi predvidoma le pregledali doseženo v pogajanjih. Po eni od razlag naj bi se vrata za hitrejši napredek v pogajanjih odprla šele po vrhu.
Kot časovni rok velja oktober, saj je treba sporazum še ratificirati.
