Nesprejemljivo je, ko nasilje prihaja iz ust ali tvitov političnih voditeljev

Države članice bodo po priporočilih evropske komisije morale narediti več pri odzivanju na grožnje in hujskanje proti novinarjem.
Fotografija: Tretjina napadov na novinarje v EU se je lani zgodila na demonstracijah. FOTO: Jure Kosec/DELO
Odpri galerijo
Tretjina napadov na novinarje v EU se je lani zgodila na demonstracijah. FOTO: Jure Kosec/DELO

Evropska komisija je objavila prva priporočila državam članicam za večjo varnost novinarjev in drugih medijskih delavcev. Kot ugotavljajo, je v EU v zadnjih letih vse več napadov na novinarje, vključno z umori v najbolj tragičnih primerih. Lani je bilo napadov že več kot 900.

Po bruseljskih priporočilih bi morali vzpostaviti neodvisne nacionalne podporne centre, pravno svetovanje in psihološko podporo, pa tudi zavetišča za novinarje in medijske delavce, ki so tarča groženj. »Noben novinar ne bi smel umreti ali utrpeti škode zaradi svojega dela,« je povedala podpredsednica evropske komisije za vrednote in transparentnost Věra Jourová.

image_alt
EU komisarka Johanssonova zaskrbljena za svobodo medijev v Sloveniji


Po njenih besedah je pandemija bolj kot kadarkoli prej pokazala ključno vlogo novinarjev pri informiranju in nujnost, da oblasti naredijo več za njihovo zaščito. Evropska komisija pričakuje, da bodo države članice energično preiskovale in preganjale kriminalna dejanja ob polni uporabi nacionalne in evropske zakonodaje. Vključijo lahko tudi evropska telesa, kot sta Europol in Eurojust.
 

Slovenija in primer Blaža Zgage


»Nesprejemljivo je, kadar nasilje prihaja iz ust ali tvitov političnih voditeljev, je opozorila podpredsednica Jourová. Kot konkretni primer prizadevanja za zaščito novinarjev v preteklosti je navedla dialog s slovenskimi oblastmi glede zelo težkega položaja novinarja Blaže Zgage, ki da je nato dobil zaščito tudi ob evropski podpori.

Je pa opozorila, da ne gre le za Slovenijo, saj vidijo agresivno retoriko tudi v drugih državah članicah. Ni pa hotela napovedovati, ali se bo predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen  spet pogovarjala o medijih s slovenskim premierom Janezom Janšo o tej temi. Temeljito razpravo sta po besedah Jourove imela ob začetku predsedovanja.


»Noben novinar ne bi smel umreti ali utrpeti škode zaradi svojega dela,« je povedala podpredsednica evropske komisije za vrednote in transparentnost Věra Jourová. FOTO: Yves Herman/AFP
»Noben novinar ne bi smel umreti ali utrpeti škode zaradi svojega dela,« je povedala podpredsednica evropske komisije za vrednote in transparentnost Věra Jourová. FOTO: Yves Herman/AFP


Dostop do informacij


Države članice naj bi tudi okrepile sodelovanja organov pregona in medijskih teles, da bi se bolj učinkovito lotile groženj novinarjem in jim zagotovile osebno zaščito, če je ogrožena njihova varnost. Med ključne naloge prištevajo tudi nediskriminatoren dostop do informacij, vključno s tiskovnimi konferencami in dokumenti, ki jih imajo oblasti.

Opozarjajo, da se je eden od treh incidentov zgodil na demonstracijah. Evropska komisija poziva oblasti v državah članicah, naj zagotovijo usposabljanje varnostnih sil, da bodo novinarji in drugi medijski delavci na takšnih dogodkih lahko delali varno in brez omejitev. Ena od zadev je vizualna identifikacija medijskih delavcev. Priporočajo tudi imenovanje »častnikov za zvezo« za informiranje novinarjev o tveganjih na demonstracijah.
 

Forenzične analize naprav


V evropski komisiji ugotavljajo, da je digitalna in spletna varnost postala glavna skrb za novinarje. Vzrok so spletno hujskanje k sovraštvu in grožnje s fizičnim nasiljem, pa tudi tveganja glede kibernetske varnosti in nezakonitega nadzora. Države članice naj bi spodbujale sodelovanje med spletnimi platformami in organizacijami z znanjem o grožnjah novinarjem. Nacionalna telesa za kibernetsko varnost naj bi na prošnjo s forenzičnimi analizami pomagala novinarjem, ki želijo ugotoviti, ali so bile njihove naprave ogrožene.

Posebna skrb bi morala biti zagotovljena novinarkam, manjšinskim skupinam in novinarjem, ki poročajo o vprašanjih enakosti. Po podatkih Bruslja je 73 odstotkov novinark poročalo, da so doživele spletno nasilje med svojim delom. Evropska komisija bo napredek vključevala v redne letne analize vladavine prava v državah članicah. Evropska podpora državam članicam pri financiranju uresničevanja priporočil je zagotovljena v več programih in projektih za sodnike, policiste in novinarje. 


V Sloveniji slabše


Evropska komisija je julija v poročilu o pravni državi glede Slovenije ugotavljala, da se razmere na področju svobode in pluralnosti medijev slabšajo. »Spletno  nadlegovanje novinarjev in grožnje, ki so jim izpostavljeni, vzbujajo vse večjo zaskrbljenost, poročalo pa se je tudi o več tožbah z zastraševalnim učinkom proti novinarjem,« so med drugim navedli v poročilu. 

Preberite še:

Komentarji: