Cilj je ekološko močna industrijska država

Novi predsednik francoske vlade je v narodni skupščini razgrnil, kako bodo pod njim pokoronsko zagnali Francijo.
Fotografija: Jean Castex predstavlja je predstavil smernice nove vlade, ki jo vodi.
Foto: Gonzalo Fuentes/Reuters
Odpri galerijo
Jean Castex predstavlja je predstavil smernice nove vlade, ki jo vodi. Foto: Gonzalo Fuentes/Reuters

Pandemija je pretresla javno zdravje, ekonomijo in socialo, francoski predsednik Emmanuel Macron je posledično zamenjal nosilce vladne politike. Danes je v narodni skupščini njene smernice predstavil novi predsednik vlade Jean Castex in doživel potrditev.

Petinpetdesetletni Jean Castex je po treh letih zamenjal na čelu vlade Edouarda Philippa, ki so ga imeli Francozi vse raje, predsednik Macron pa zmeraj manj ne. V javnosti slabo znani Castex, ki ni bil še nikoli minister niti poslanec, naj bi bil, kot so zapisali v Le Mondu, predsednikov prepotrebni »švicarski nož«. Že v nekaj dneh je menda pokazal hvalevredno mnogoplastnost visokega funkcionarja, zato naj bi bil kot človek podeželja – med drugim je župan občine Prades v Pirenejih z okrog šest tisoč prebivalci – v krizi, v katero se ekonomsko-socialno pogreza Francija, sposoben nacionalnih prebojev; pa tudi pod Nicolasom Sarkozyjem je delal v Elizeju kot namestnik generalnega sekretarja.


Glavni poudarki

Iz Castexovega enournega nastopa, ki so ga poslanci v narodni skupščini spremljali precej hrupno: eni ploskali, drugi negodovali, kaže izluščiti nemalo poudarkov: denimo »prvo ambicijo, da bodo spet povezali vse Francoze«, tudi tiste, ki se čutijo odrinjeni na rob. Politik iz vrst Republikancev se je predstavil kot človek, ki »od nekdaj verjame v socialni dialog«, med prioritetnimi skrbmi pa izpostavil boj proti brezposelnosti in mlade – »študentje štipendisti bodo lahko po univerzitetnih menzah od jeseni jedli za evro«.

​Kot že v torek na nacionalni praznik predsednik Macron je prav tako Jean Castex poudaril, da bodo za pokoronski zagon od septembra namenili sto milijard evrov. Industrija naj bi jih dobila štirideset: zato da bi bili manj »odvisni od zunanjih partnerjev in bolj navzoči v nekaterih strateško pomembnih sektorjih«. Država je v pandemiji, kakor je spomnil, doslej že krepko pomagala predvsem letalski in avtomobilski industriji, za nujen prehod v ekološko skrbno prihodnost naj bi poslej kar 20 milijard evrov namenili za energetsko obnovo zgradb. »Verjamem v ekološko gospodarsko rast, ne v njen zeleni padec«, celo drugače, z ekologijo da mora postati Francija spet močna država. Ker bo okoljsko občutljiva, bodo regulirali oglaševanje: zato da bi bilo manj spodbujanja k potrošnji izdelkov, ki onesnažujejo.



Kriza je, kot je bilo slišati Castexa, očitno razkrila mnoge težave Francije in njene šibkosti, tudi v državnem aparatu, zato je pričakovati velikopotezne korake prav tako v decentralizaciji. Še letos naj bi se, med drugim, vidneje lotili prav tako reševanja problematike od 300 do 450 revnih četrti, kakor bodo uvedli moratorij za nova trgovska središča na obrobju mest ... V grobem je mogoče povzeti, da bodo ob 40 milijardah evrov za ekonomsko suverenost in 20 milijardah za ekološko tranzicijo, še po 20 milijard odšteti za solidarnost ter prav toliko za večjo usposobljenost, kompetentnost Francozov.


Razprava in glasovanje


Po urah razprav v narodni skupščini je 522 od vseh 566 poslancev izglasovalo zaupnico novi vladi Jeana Castexa – pritrdilo ji jih je 345, proti jih je bilo 177. Za primerjavo: predhodniku Edouardu Philippu je julija 2017 dalo svoj glas 370 poslancev, medtem ko je v drugo, junija 2019, dobil 363 glasov, proti jih je bilo prvič 67 in drugič 163.

Preberite še:

Komentarji: