Evropski parlament s 370 glasovi potrdil komisijo, Marta Kos v soboto v Kijev

V evropskem parlamentu so glasovali o potrditvi nove evropske komisije. Pričakovati je bilo, da bo komisarska ekipa Ursule von der Leyen dobila široko podporo parlamentarcev. Za je glasovalo 370 poslancev, 282 jih je bilo proti, 36 pa se jih je vzdržalo. Oddanih je bilo 688 glasov. Leta 2019 je dobila 461 od 748 glasov.

Podpirajo jo desnosredinska EPP, socialisti in liberalci, del Zelenih pa tudi nekaj nacionalnih delegacij v skupini desničarskih konservativcev in reformistov (ECR), med njimi tudi Bratje Italije Giorgie Meloni.

Vsi štirje evropski poslanci SDS (Branko Grims, Zala Tomašič, Romana Tomc in Milan Zver) so glasovali proti novi evropski komisiji. Ti so ostro nasprotovali komisarski kandidatki iz Slovenije Marti Kos, ki bo prevzela resor širitve. Podporo je nova komisarska ekipa dobila od Vladimirja Prebiliča (Zeleni), Marjana Šarca (Svoboda) in Mateja Tonina (NSI). Irena Joveva (Svoboda) iz osebnih razlogov ni glasovala.

Nova komisarka za širitev Marta Kos bo v soboto, dan pred začetkom funkcije, s predsednikom evropskega sveta Antóniem Costo in zunanjepolitično predstavnico EU Kajo Kallas odpotovala v Kijev. Tako bodo že prvi dan delovanja na obisku v Ukrajini. »Treba je začeti delati. Čutim izjemno veliko odgovornost, ker je veliko nalog, širitev še nikoli ni bila tako zelo pomembna, kot je danes,« je dejala po glasovanju v evropskem parlamentu.

Med izzivi za novo komisarko iz Slovenije bo prizadevanje za cilj, da od širitve ne bodo imele veliko le kandidatke, temveč tudi države članice. Tudi nove geopolitične razmere bodo otežile delo. »Pokazalo se je, da nič ni samoumevno. Za to si bomo morali prizadevati vsi člani evropske komisije, tudi predsednica,« pa je komentirala rezultat glasovanja.

Ursula von der Leyen na ciljni črti

Evropski poslanec SD Matjaž Nemec je napovedal, da se bo pri glasovanju vzdržal. »Sestava nove evropske komisije je prej kot rezultat vsebinskega premisleka o najbolj perečih izzivih Unije skupek očitnega in s prelomljenimi obljubami prežetega političnega pragmatizma Ursule von der Leyen,« je dejal. Očital je tudi dvoličnost glede vojne na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini.

Razprava se je začela z nagovorom predsednice evropske komisije. Kot prvo večjo pobudo v novem mandatu je von der Leynova navedla kompas za konkurenčnost, ki bo okvir dela do konca mandata. Temeljil bo na treh stebrih poročila Maria Draghija o konkurenčnosti Evropske unije: »Prvi je odpravljanje inovacijske vrzeli z ZDA in Kitajsko. Drugi je skupni načrt za razogljičenje in konkurenčnost. Tretji je povečanje varnosti in zmanjšanje odvisnosti,« je naštevala predsednica evropske komisije.

Napovedala je, da bodo vztrajali pri ciljih evropskega zelenega dogovora. »A če hočemo biti pri tem prehodu uspešni, moramo biti bolj agilni ter bolje spremljati ljudi in podjetja na tej poti. Izkoristiti moramo naše tradicionalne prednosti – našo industrijo, majhna in srednja podjetja, naše inovatorje in naše delavce,« je dejala. V prvih stotih dneh mandata bo evropska komisija predlagala dogovor o čisti industriji.

Komisarski ekipi se obeta široka podpora parlamentarcev. FOTO: Johanna Geron/Reuters

Sklicala bo tudi strateški dialog o prihodnosti avtomobilske industrije v Evropi. Vključili bodo vse zainteresirane strani za skupno mizo, da bi si prisluhnili in da skupaj oblikujejo rešitve, saj ta industrija doživlja globok in prelomni prehod. »Evropska avtomobilska industrija je evropski ponos. Od nje je odvisnih na milijone delovnih mest. In skupaj moramo poskrbeti, da se bo prihodnost avtomobilov še naprej pripravljala v Evropi,« je povedala.

Ursula von der Leyen je dejala, da bodo države kandidatke na poti proti EU na vsakem koraku podpirali na podlagi njihovih dosežkov, dokler ne bodo pripravljene na vstop v našo Unijo. »Marta Kos je s svojimi bogatimi izkušnjami prava za to nalogo,« je dejala. »Naj ne bo dvoma: hočemo, da bo Ukrajina del EU. Tako bo na strani Ukrajine, dokler bo treba,« je še dodala.

Zavzela se je tudi za večja vlaganja v obrambo in sodelovanje z Natom. »Rusija porabi do devet odstotkov svojega BDP za obrambo. Evropa v povprečju porabi 1,9 odstotka. V tej enačbi je nekaj narobe,« je ocenila.

Kot prvo večjo pobudo v novem mandatu je von der Leynova navedla kompas za konkurenčnost. FOTO: Yves Herman/Reuters

Manfred Weber in sovražniki Evrope

V nastopih vodij poslanskih skupin se je pokazalo, kakšno bo prihodnje razmerje sil v evropskem parlamentu. Vodja EPP Manfred Weber je Marine Le Pen, Viktorja Orbána in nemško AfD razglasil za sovražnike Evrope, a v prvih mesecih parlamentarnega mandata njegovo ograjevanje od sodelovanja z njimi (skrajneži) ni bilo ...

Socialisti, liberalci in zeleni so pozvali k sodelovanju proevropskih skupin. So pa na strani nove evropske komisije tudi deli desničarske skupine evropskih konservativcev in reformistov (ECR) z Brati Italije na čelu. Je pa ena od voditeljic Levice Manon Aubry kritično ocenila, da bo v evropski komisiji eden od izvršnih podpredsednikov iz skrajne desnice, Italijan Raffaele Fitto.   

Evropska poslanka Romana Tomc (SDS) je v razpravi izrazila bojazen, da bo nova evropska komisija kljub drugačnim napovedim in obljubam nalagala nova bremena ljudem, kmetom in podjetjem. Boji se tudi, »kakšna bo prihodnost EU in Ukrajine, če bodo zanjo skrbeli komisarji, ki so bili informatorji komunistične tajne policije in jih je predlagala proruska vlada«.

Od nove evropske komisije pričakuje, da bo zaščitila evropski način življenja in evropske meje. Po njenem mnenju bi morala odgovoriti, kako bo EU preživela v mednarodni gospodarski in demografski bitki, pri delovanju pa bi morala biti transparentna in zavezana presojanju po enakih merilih. »Ne razočarajte nas,« je pozvala novo komisarsko ekipo.