Dan D za Republiko Severno Makedonijo
Vlada se je pred zadnjo fazo procesa odločila za spremembo zakona o amnestiji, ki ne koristi vladavini prava v državi.
Odpri galerijo
Protestov proti spremembi imena države se je v sredo pred močno zastraženo stavbo parlamenta udeležila manjša skupina ljudi. FOTO: AFP
V Skopju se bo po napovedih jutri končala zadnja faza postopka za spremembo imena države. Če bo v sobranju predlagane ustavne spremembe podprla dvotretjinska večina poslancev, bo potrjen dogovor z Grčijo, ki bo Makedoniji odprl vrata v Nato ter omogočil začetek pristopnih pogajanj z EU.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je poslal pismo oblastem v Skopju in Atenah, v katerem je zahteval, naj bo proces ratifikacije prespanskega sporazuma končan do 15. februarja. To je odkrit pritisk Nata. Ker bo ratifikaciji v Skopju sledil enak proces v Atenah, naj bi grški premier Aleksis Cipras 18. januarja objavil časovni okvir za ratifikacijo sporazuma v grškem parlamentu.
Po njegovih navedbah je vlada zagotovila parlamentarno večino za ratifikacijo sporazuma in protokola o vstopu Makedonije v Nato. Tega naj bi potrdili nekaj dni po ratifikaciji sporazuma, ne šele po oktobrskih parlamentarnih volitvah, kot so napovedovali grški mediji.
Da bi ujeli roke, se je vlada v Skopju odločila za spremembo zakona o amnestiji. Ta ne koristi vladavini prava v državi. Čeprav bo vladajoča koalicija plačala politično ceno, ni imela izbire, če je hotela zagotoviti dvotretjinsko večino v parlamentu. Spremenjen zakon o amnestiji omogoča oprostitev 15 sodelujočih v nasilju v hramu demokracije, ki je izbruhnilo 27. aprila 2017, ko je bil Talat Xhaferi izbran za predsednika parlamenta, med njimi tudi poslancev opozicijske VMRO-DPMNE, katerih glasove vlada potrebuje za sprejetje ustavnih sprememb.
Na začetku razprave o spremembi imena Makedonije je premier Zoran Zaev položil poslancem na srce, da dogovor Skopja z Atenami, ki končuje večdesetletni diplomatski spor med državama, priznava makedonsko nacionalno identiteto in jezik. Sklenil je, da je to zgodovinska in domoljubna izbira, v zgodovino pa se lahko zapišejo kot generacija, ki je sprejela pogumno odločitev.
Če bo predlagane ustavne spremembe podprlo najmanj 80 poslancev v 120-članskem parlamentu, se bo Makedonija skladno z dogovorom z Grčijo, podpisanim 17. junija ob Prespanskem jezeru, uradno imenovala Republika Severna Makedonija. Ustavne spremembe bodo začele veljati, ko bo prespanski dogovor in protokol o vstopu Makedonije v zvezo Nato ratificiral grški parlament.
V znak protesta proti spremembi imena države se je v sredo pred parlamentom v Skopju zbralo približno 100 ljudi. Protestniki nasprotujejo dogovoru o preimenovanju države, Zaeva pa obtožujejo izdaje nacionalnih interesov. Vodilna opozicijska stranka VMRO-DPMNE je napovedala, da ne bo podprla ustavnih sprememb.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je poslal pismo oblastem v Skopju in Atenah, v katerem je zahteval, naj bo proces ratifikacije prespanskega sporazuma končan do 15. februarja. To je odkrit pritisk Nata. Ker bo ratifikaciji v Skopju sledil enak proces v Atenah, naj bi grški premier Aleksis Cipras 18. januarja objavil časovni okvir za ratifikacijo sporazuma v grškem parlamentu.
Amnestija »poslanskih glasov«
Po njegovih navedbah je vlada zagotovila parlamentarno večino za ratifikacijo sporazuma in protokola o vstopu Makedonije v Nato. Tega naj bi potrdili nekaj dni po ratifikaciji sporazuma, ne šele po oktobrskih parlamentarnih volitvah, kot so napovedovali grški mediji.
Da bi ujeli roke, se je vlada v Skopju odločila za spremembo zakona o amnestiji. Ta ne koristi vladavini prava v državi. Čeprav bo vladajoča koalicija plačala politično ceno, ni imela izbire, če je hotela zagotoviti dvotretjinsko večino v parlamentu. Spremenjen zakon o amnestiji omogoča oprostitev 15 sodelujočih v nasilju v hramu demokracije, ki je izbruhnilo 27. aprila 2017, ko je bil Talat Xhaferi izbran za predsednika parlamenta, med njimi tudi poslancev opozicijske VMRO-DPMNE, katerih glasove vlada potrebuje za sprejetje ustavnih sprememb.
Izdaja nacionalnih interesov
Na začetku razprave o spremembi imena Makedonije je premier Zoran Zaev položil poslancem na srce, da dogovor Skopja z Atenami, ki končuje večdesetletni diplomatski spor med državama, priznava makedonsko nacionalno identiteto in jezik. Sklenil je, da je to zgodovinska in domoljubna izbira, v zgodovino pa se lahko zapišejo kot generacija, ki je sprejela pogumno odločitev.
Če bo predlagane ustavne spremembe podprlo najmanj 80 poslancev v 120-članskem parlamentu, se bo Makedonija skladno z dogovorom z Grčijo, podpisanim 17. junija ob Prespanskem jezeru, uradno imenovala Republika Severna Makedonija. Ustavne spremembe bodo začele veljati, ko bo prespanski dogovor in protokol o vstopu Makedonije v zvezo Nato ratificiral grški parlament.
V znak protesta proti spremembi imena države se je v sredo pred parlamentom v Skopju zbralo približno 100 ljudi. Protestniki nasprotujejo dogovoru o preimenovanju države, Zaeva pa obtožujejo izdaje nacionalnih interesov. Vodilna opozicijska stranka VMRO-DPMNE je napovedala, da ne bo podprla ustavnih sprememb.
