Dialog brez stiska rok kot izraz srbskega domoljubja
Vučić: Vse bo v najlepšem redu, če bo Srbija priznala neodvisnost Kosova, v nasprotnem primeru pa bo kriva za vse.
Odpri galerijo
Aleksandar Vučič (prvi z leve) in Hashim Thaçi (drugi z desne) sta med vrhom procesa Brdo-Brioni pred dnevi v Skopju stala daleč vsaksebi. FOTO: Reuters
V Prištini so prepričani, da je dialog z Beogradom nepotreben, ker dogovori ostajajo mrtva črka na papirju. Vlada je sprejela platformo za sklepno fazo dialoga, ki je ne podpirajo vse članice vladajoče koalicije, Beograd pa jo vidi kot enostransko prekinitev dialoga.
Prva otoplitev odnosov med Srbijo in Kosovom se je začela z zloglasnim stiskom rok bivšega srbskega predsednika Borisa Tadića, po porazu v predsedniški tekmi s Tomislavom Nikolićem, in kosovskega premiera Hashima Thaçija, ki je sprožil burne odzive na obeh straneh. Zloraba rokovanja v politične namene ni srbsko-kosovski izum, sta jo pa Beograd in Priština dobro izpopolnila. Igro rokovanja je s Thaçijem nadaljeval Ivica Dačić, ko sta bila oba zunanja ministra. Uvedel je »hladen« stisk rok.
Sedanji srbski predsednik Aleksandar Vučić je uvedel v prakso dialog brez rokovanja, kar naj bi bil izraz domoljubja in varovanja suverenosti. Po minulem vrhu procesa Brdo-Brioni v Skopju se je tako Vučić javno pohvalil, da se ni hotel rokovati s sedanjim kosovskim predsednikom Thaçijem, ker mu ne zaupa. Po njegovem ne more izbirati, s kom se bo pogovarjal, kajti Thaçi je izbira večinskega albanskega prebivalstva na Kosovu. Srbski predsednik tudi ni velik optimist, ker se zaveda, kot je izjavil, da si vsi v regiji lažejo, kako so močni in veliki. Nemara je hotel Vučić pojasniti, da ga čakajo tako težke odločitve, da lahko le škripa z zobmi.
Po sedmih letih od začetka tehničnega dialoga med Srbijo in Kosovom pod okriljem EU in podpisu sporazuma o normalizaciji odnosov, karkoli naj bi ta pomenila, bruseljski dialog tako po oceni Prištine kot Beograda ni prinesel pričakovanih rezultatov. Zadnje leto so ga zaznamovale okrepljena diplomatska vojna, medsebojne obtožbe in nesprejemljiva retorika, ki je dvigovala napetost do vrelišča. Na zahtevo Bruslja naj bi se dialog končal s podpisom pravno obvezujočega dokumenta, čeprav njegove vsebine ne pozna še nihče. Če ga bosta Vučić in Thaçi dejansko podpisala, bosta morda celo nominirana za Nobelovo nagrado za mir.
Kosovska vlada je s tem ciljem sprejela platformo o sklepni fazi dialoga Kosova s Srbijo, ki jo je poslala v parlamentarno proceduro. Ključni cilji platforme so priznanje neodvisnosti Kosova s strani Srbije, članstvo v Združenih narodih in definiranje odnosov z EU in Natom. Premier Ramush Haradinaj je pojasnil, da bo vladna platforma sprejeta v parlamentu kot resolucija, kosovsko delegacijo na čelu s Thaçijem pa pooblašča za dosego dogovora o mednarodno obvezujočem pravnem sporazumu Kosova in Srbije.
Zagata je v tem, da platforme ne podpirajo niti vse članice vladajoče koalicije. Predsednik kosovske skupščine in prvak največje stranke na oblasti, Demokratske stranke Kosova (PDK), Kadri Veseli je namreč objavil dokument, ki obravnava teme v nacionalnem interesu, kot so dialog s Srbijo, oblikovanje skupnosti srbskih občin, ustanovitev kosovske vojske, evropske integracije in volilna reforma. Ker tudi Veseli prepušča Thaçiju vodenje dialoga z Beogradom, analitiki ocenjujejo, da si tako vlada, ki je izgubila večino v parlamentu, kot tudi PDK, ki je na lanskih volitvah doživela velik poraz, le kupujeta čas in podaljšujeta obstoj na oblasti.
Največja opozicijska stranka, Demokratska zveza Kosova (DSK), je organizirala srečanje s predstavniki političnih strank na temo, kako preseči politično krizo, ki pa se je končalo s sklepom, da bodo še večkrat sedli za »švedsko« mizo, kjer si bo vsak vzel, kar bo hotel. So pa DSK, gibanje Saopredelitev in frakcija neodvisnih poslancev tako kot članici vladajoče koalicije Nisma Fatmirja Limaja in Zveza za novo Kosovo Behgjeta Pacollija proti temu, da bi Thaçi vodil končni dialog s Srbijo. Da bi imel predsednik takšno vlogo, ne diši niti Veseliju, ker ga Thaçi vse pogosteje izključuje iz velike politične igre, politični kapital pa nabira le zase in ne za stranko.
Vodja srbskega vladnega urada za Kosovo Marko Đurić in šef srbske diplomacije Dačić sta zahtevala od Bruslja, naj se kot posrednik v dialogu opredeli do platforme kosovske vlade. Vučić je poudaril, da ne ve, o čem se želi Priština sploh pogovarjati, če je platforma njen predlog za normalizacijo odnosov. Kot je ocenil, iz platforme izhaja, da ima Priština vse v svojih rokah, tako da bo vse v najlepšem redu, če bo Srbija priznala neodvisnost Kosova, v nasprotnem primeru pa bo kriva za vse.
Po navedbah srbskih medijev bo Beograd razumel morebiten sprejem platforme v kosovski skupščini kot enostransko prekinitev dialoga Kosova s Srbijo. Ker vidi dokument kot napad na bruseljska pogajanja in njihovo statusno nevtralnost ter na dosežene sporazume, je epilog znan vnaprej. Beograd očitno še vedno ni pripravljen dopustiti članstva Kosova v Združenih narodih. Vse to ne spremeni dejstva, da o usodi dialoga med Beogradom in Prištino ne odločata niti srbska niti kosovska stran, temveč veliki igralci.
Prva otoplitev odnosov med Srbijo in Kosovom se je začela z zloglasnim stiskom rok bivšega srbskega predsednika Borisa Tadića, po porazu v predsedniški tekmi s Tomislavom Nikolićem, in kosovskega premiera Hashima Thaçija, ki je sprožil burne odzive na obeh straneh. Zloraba rokovanja v politične namene ni srbsko-kosovski izum, sta jo pa Beograd in Priština dobro izpopolnila. Igro rokovanja je s Thaçijem nadaljeval Ivica Dačić, ko sta bila oba zunanja ministra. Uvedel je »hladen« stisk rok.
Nobelova nagrada za mir
Sedanji srbski predsednik Aleksandar Vučić je uvedel v prakso dialog brez rokovanja, kar naj bi bil izraz domoljubja in varovanja suverenosti. Po minulem vrhu procesa Brdo-Brioni v Skopju se je tako Vučić javno pohvalil, da se ni hotel rokovati s sedanjim kosovskim predsednikom Thaçijem, ker mu ne zaupa. Po njegovem ne more izbirati, s kom se bo pogovarjal, kajti Thaçi je izbira večinskega albanskega prebivalstva na Kosovu. Srbski predsednik tudi ni velik optimist, ker se zaveda, kot je izjavil, da si vsi v regiji lažejo, kako so močni in veliki. Nemara je hotel Vučić pojasniti, da ga čakajo tako težke odločitve, da lahko le škripa z zobmi.
Po sedmih letih od začetka tehničnega dialoga med Srbijo in Kosovom pod okriljem EU in podpisu sporazuma o normalizaciji odnosov, karkoli naj bi ta pomenila, bruseljski dialog tako po oceni Prištine kot Beograda ni prinesel pričakovanih rezultatov. Zadnje leto so ga zaznamovale okrepljena diplomatska vojna, medsebojne obtožbe in nesprejemljiva retorika, ki je dvigovala napetost do vrelišča. Na zahtevo Bruslja naj bi se dialog končal s podpisom pravno obvezujočega dokumenta, čeprav njegove vsebine ne pozna še nihče. Če ga bosta Vučić in Thaçi dejansko podpisala, bosta morda celo nominirana za Nobelovo nagrado za mir.
Kosovska vojna s platformami
Kosovska vlada je s tem ciljem sprejela platformo o sklepni fazi dialoga Kosova s Srbijo, ki jo je poslala v parlamentarno proceduro. Ključni cilji platforme so priznanje neodvisnosti Kosova s strani Srbije, članstvo v Združenih narodih in definiranje odnosov z EU in Natom. Premier Ramush Haradinaj je pojasnil, da bo vladna platforma sprejeta v parlamentu kot resolucija, kosovsko delegacijo na čelu s Thaçijem pa pooblašča za dosego dogovora o mednarodno obvezujočem pravnem sporazumu Kosova in Srbije.
Zagata je v tem, da platforme ne podpirajo niti vse članice vladajoče koalicije. Predsednik kosovske skupščine in prvak največje stranke na oblasti, Demokratske stranke Kosova (PDK), Kadri Veseli je namreč objavil dokument, ki obravnava teme v nacionalnem interesu, kot so dialog s Srbijo, oblikovanje skupnosti srbskih občin, ustanovitev kosovske vojske, evropske integracije in volilna reforma. Ker tudi Veseli prepušča Thaçiju vodenje dialoga z Beogradom, analitiki ocenjujejo, da si tako vlada, ki je izgubila večino v parlamentu, kot tudi PDK, ki je na lanskih volitvah doživela velik poraz, le kupujeta čas in podaljšujeta obstoj na oblasti.
Vučić je uvedel v prakso dialog brez rokovanja.
Zaznamovale so ga diplomatska vojna in retorika, ki je dvigovala napetost do vrelišča.
Beograd še ni pripravljen dopustiti članstva Kosova v Združenih narodih.
Zaznamovale so ga diplomatska vojna in retorika, ki je dvigovala napetost do vrelišča.
Beograd še ni pripravljen dopustiti članstva Kosova v Združenih narodih.
Največja opozicijska stranka, Demokratska zveza Kosova (DSK), je organizirala srečanje s predstavniki političnih strank na temo, kako preseči politično krizo, ki pa se je končalo s sklepom, da bodo še večkrat sedli za »švedsko« mizo, kjer si bo vsak vzel, kar bo hotel. So pa DSK, gibanje Saopredelitev in frakcija neodvisnih poslancev tako kot članici vladajoče koalicije Nisma Fatmirja Limaja in Zveza za novo Kosovo Behgjeta Pacollija proti temu, da bi Thaçi vodil končni dialog s Srbijo. Da bi imel predsednik takšno vlogo, ne diši niti Veseliju, ker ga Thaçi vse pogosteje izključuje iz velike politične igre, politični kapital pa nabira le zase in ne za stranko.
Sprti strani ne odločata
Vodja srbskega vladnega urada za Kosovo Marko Đurić in šef srbske diplomacije Dačić sta zahtevala od Bruslja, naj se kot posrednik v dialogu opredeli do platforme kosovske vlade. Vučić je poudaril, da ne ve, o čem se želi Priština sploh pogovarjati, če je platforma njen predlog za normalizacijo odnosov. Kot je ocenil, iz platforme izhaja, da ima Priština vse v svojih rokah, tako da bo vse v najlepšem redu, če bo Srbija priznala neodvisnost Kosova, v nasprotnem primeru pa bo kriva za vse.
Po navedbah srbskih medijev bo Beograd razumel morebiten sprejem platforme v kosovski skupščini kot enostransko prekinitev dialoga Kosova s Srbijo. Ker vidi dokument kot napad na bruseljska pogajanja in njihovo statusno nevtralnost ter na dosežene sporazume, je epilog znan vnaprej. Beograd očitno še vedno ni pripravljen dopustiti članstva Kosova v Združenih narodih. Vse to ne spremeni dejstva, da o usodi dialoga med Beogradom in Prištino ne odločata niti srbska niti kosovska stran, temveč veliki igralci.
