Egiptovski migrant z molotovkami ranil šest proizraelskih demonstrantov

Koloradski Boulder ob vznožju gorovja Rocky Mountains in v bližini državne prestolnice Denver je doslej veljal za eno najbolj zaželenih mest v ZDA, po tokratni nedelji pa bo zaznamovan s terorističnim napadom, ki še razgreva eksplozivne politične in ideološke razlike med Američani. Egiptovski migrant Mohamed Sabry Soliman je na demonstracijah za talce palestinskega Hamasa z molotovkami ranil šest ljudi, enega huje. Pri tem je menda zavpil »svobodna Palestina« in pozival h »končanju sionistov«. Ranjeni so stari med 67 in 88 let, je sporočila policija, njihove poškodbe pa so bile od lažjih do zelo resnih. Ranjen je menda tudi napadalec.

Republikanski direktor zveznega preiskovalnega urada FBI Kash Patel je dejanje označil za teroristični napad, nevarno se množijo tudi druge ameriške delitve. Na njihovem vrhu je odnos do Izraela od največjega napada na Jude po nacističnem holokavstu 7. oktobra 2023, ki je vodil v vojaško razdejal palestinske Gaze s številnimi žrtvami.

Kjer eni vidijo nujen obračun s palestinskimi islamisti, obtoženimi skrivanja med civilnim prebivalstvom, drugi za vse palestinsko trpljenje krivijo Izrael. Med temi je bil očitno tudi v ZDA ilegalno živeči Egipčan Mohamed Sabry Soliman, ki je demonstracije proti Hamasovemu zadrževanju izraelskih in drugih talcev napadel z molotovkami. Petinštiridesetletnik, oblečen le v kavbojke in sončna očala, je po pričevanju navzočih vpil o terorističnih sionistih, svobodni Palestini in poboju otrok.

Predsednik univerze Harvard Alan Garber nasprotuje predsedniku Trumpu. FOTO: Brian Snyder/Reuters

Gaza globoko razdvaja tudi Američane, saj republikanski predsednik Donald Trump za obračunavanje z zagovorniki kaznovanja Izraela ne izbira sredstev. Vojno je napovedal celo Harvardu in drugim najuglednejšim univerzam, ki po njegovem prepričanju dovoljujejo antisemitske nastope. Zaradi ustrahovanja judovskih študentov in drugega je izobraževalni ustanovi, starejši od ZDA, ustavil več milijard dolarjev vredno državno pomoč ter prepovedal sprejem študentov iz tujine. Teh je na Harvardu že skoraj tretjina, veliko jih je tudi na številnih drugih uglednih ameriških univerzah.

Zaradi obtožb antisemitizma je morala že lani oditi harvardska predsednica Claudine Gay, sedanji predsednik Alan Garber pa se je odločil za spopad s tistim, kar je za mnoge Trumpova kršitev svobode govora in univerzitetne suverenosti. Tako kot številni drugi ukrepi republikanskega predsednika so se tudi ti preselili na sodišča, Harvard pa ni edina ugledna univerza, ki jo iz Bele hiše obtožujejo dopuščanja antisemitizma. Mnogi so tudi na inštitutu MIT (Massachusetts Institute of Technology) ploskali študentski voditeljici indijskega rodu Meghi Vermuri, ki je med slovesno podelitvijo diplom ožigosala Izrael in sodelovanje MIT z njim.

Poskus atentata na republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa 13. julija lani v pensilvanskem Butlerju. FOTO: Brendan Mcdermid/Reuters

Nekateri judovski in drugi študenti so ogorčeno odkorakali s slovesnosti, republikanci pa svarijo pred vso eksplozivno retoriko delov ameriške levice. Številni levo usmerjeni volivci ne sprejemajo Trumpovega obračuna z dediščino demokratskega predsednika Joeja Bidna in odkrito protiizraelske demonstracije na univerzah in drugje so le del tega nasprotovanja. 45. in 47. predsednik obračunava z Bidnovo gospodarsko, energetsko in priseljeniško politiko, onemoglega predsednika ali tiste, ki naj bi odločali v njegovem imenu, obtožuje prizadevanj za trajno preureditev ameriške družbe s sprejetjem dvajset milijonov migrantov.

Med njimi je bil tudi napadalec iz Boulderja, državljan Egipta, ki je v ZDA prispel leta 2022 in ostal po preteku vizuma. Ilegalnim migracijam naklonjene prejšnje oblasti so mu celo omogočile delo. 

Soočenja zaradi migrantov segajo do samih političnih vrhov ZDA. V New Yorku so agenti ministrstva za državljansko varnost pred dnevi nadeli lisice sodelavki demokratskega kongresnika Jerryja Nadlerja, češ da skriva izgrednike. Nadlerjeva manhattanska pisarna je v isti stavbi kot sodišče za imigracije. Ameriško sovraštvo razgreva tudi odločenost republikanskega predsednika, da bo obračunal z večinsko demokratsko usmerjeno državno upravo vse do obveščevalnih služb. Te pod prejšnjim vodstvom sumijo vpletenosti v najbolj travmatične dogodke zadnjih let z vdorom Trumpovih privržencev v kongres 7. januarja 2021 na čelu. Kongresni republikanci in pristojne službe Trumpove administracije preučujejo tudi prejšnje akcije proti sedanjemu predsedniku z neutemeljenimi obtožbami pomoči pri ruskem spodkopavanju volitev 2016 vred.

Vdor Trumpovih privržencev v kongres 6. januarja 2021. FOTO: Shannon Stapleton/Reuters

V te naj bi bil vpleten prejšnji direktor FBI James Comey, ki je pred kratkim razburil z objavo fotografije kamnov na plaži, poravnanih v številke 86 47.  Zadnji dve naj bi pomenili Trumpa, ki je v drugem mandatu 47. predsednik ZDA, prvi dve mafijsko ali vojaško označbo za odstranitev ljudi. Comey je zavrnil takšno razumevanje posnetka, objavljenega na instagramu, sedanji direktor FBI Patel pa je poročal o poplavi podobnih groženj predsedniku Trumpu. Zaradi njih morajo agente prestavljati s preiskav tihotapstva mamil in spolnih zločinov proti otrokom, je povedal. Uničevalne težnje dela ameriške družbe je že prej dokazal uboj direktorja zdravstvene zavarovalnice UnitedHealthcare Briana Thompsona, ki ga je Luigi Mangione decembra lani hladnokrvno ustrelil v New Yorku. 

Skrb vzbujajoče je, da si je 27-letni morilec prisluži številne pohvale. Na družbenih omrežjih so se že pred tem množila obžalovanja, da atentator Thomas Matthew Crooks julija v pensilvanskem Butlerju ni pokončal tedanjega republikanskega predsedniškega kandidata Trumpa. Ta se je zanesljive smrti rešil le z nenadnim premikom glave.

Tako kot dva meseca kasneje na floridskem igrišču za golf, kjer ga je s puško v roki zasledoval nesojeni atentator Ryan Wesley Routh, so republikanci v ozadju videli nevarno politično retoriko demokratov. Ti so ponovnega republikanskega predsedniškega kandidata poskušali za 700 let spraviti v zapor in tudi takšna gonja naj bi vplivala na nestabilne posameznike.

Številni demokratsko usmerjeni Američani še vedno verjamejo, da Trump sodi za rešetke ali celo pod rušo, ploskajo pa tudi drugemu prej nepredstavljivemu obračunavanju z agendo aktualnega predsednika. Več kot 180 razsodb v večini demokratsko imenovanih sodnikov proti programom republikanskega prvaka grozi s soočenjem med izvršno in sodno vejo ameriške oblasti.

Spominska slovesnost ob peti obletnici smrti temnopoltega Georgea Floyda, ki je 25. maja 2020 umrl pod policijskim kolenom v Minneapolisu. FOTO: Kerem Yucel/AFP

Mohamed Sabry Soliman, ki je bil v nedeljo obtožen terorizma, združuje številne globoke dileme ameriške družbe: odnos do Palestincev, ki morajo živeti tako pod udarom izraelske vojske kot pod strahovlado Hamasa, napetosti zaradi ilegalnega priseljevanja ter nasprotovanje predsedniku Trumpu v pomembnem delu ameriške družbe.

V državi, ki je morala v zadnjih letih opazovati leva divjanja po smrti temnopoltega Georgea Floyda in desna po Trumpovem porazu na volitvah novembra istega leta, je še veliko možnosti za resne nemire. Republikansko vodstvo globoko zadolženih ZDA ne preureja le domačega gospodarstva in politike, ampak tudi vlogo dosedanje velesile Zahoda. Isker, ki lahko povzročijo požar, je veliko.