Estonija: Rusija se pripravlja na dolgotrajen konflikt z Zahodom
Estonska obveščevalna služba je v torek posvarila, da se Rusija pripravlja na dolgotrajen konflikt z Zahodom, na kar nakazuje tudi ruska vojaška reforma. Reforma odraža zamisli ruskega vodstva glede sredstev, potrebnih za vojno v Ukrajini in konfrontacijo z Zahodom, je razvidno iz letnega poročila obveščevalne službe.
»Predvidevamo lahko, da se bo Nato v naslednjem desetletju soočil z množično vojsko sovjetskega tipa, ki sicer tehnološko zaostaja za zavezniki, vendar zaradi svoje velikosti, ognjene moči in rezerv predstavlja veliko grožnjo,« je v poročilu zapisal vodja obveščevalne službe Kaupo Rosin. Ocenjujejo še, da bi morale biti vojske in obrambna industrija zaveznic Nata bistveno bolj pripravljene in opremljene, kot so, da bi se ubranile pred morebitnim konvencionalnim napadom takšne vojske, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Glede na poročilo namerava Rusija v prihodnjih letih okrepiti število oboroženih sil ob meji z baltskimi državami in Finsko. Cilj Rusije naj bi bil doseči vojaško prevlado v regiji Baltskega morja. Vendar pa je po mnenju Rosina verjetnost neposrednega napada na Estonijo v letošnjem letu majhna.
V ruskih napadih na vzhodu Ukrajine več mrtvih
V ruskih napadih v bližini mesta Doneck na vzhodu Ukrajine so umrli najmanj trije ljudje, med njimi otrok, še 12 jih je bilo poškodovanih, so danes sporočile lokalne oblasti. V napadu so bili zadeti stanovanjski bloki v kraju Selidove približno 20 kilometrov od frontne linije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zaradi napadov so iz tamkajšnje poškodovane bolnišnice evakuirali okoli sto bolnikov, ki so jih premestili v bližnji mesti Pokrovsk in Mirnograd.
Guverner regije Doneck Vadim Filačkin je sporočil, da se je prvi napad zgodil okoli 23.30, drugi pa danes ob eni uri po lokalnem času. Pri tem oblasti niso podale podrobnosti glede vrste napada.
Iz obmorskega mesta Odesa pa poročajo o ruski vodeni raketi, ki jim jo je v torek popoldne uspelo prestreči, a so razbitine poškodovale dve stavbi. Poškodovanih ni bilo, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Medtem so ruske zračne sile prestregle dva ukrajinska brezpilotna letalnika nad rusko regijo Belgorod. Še en dron so prestregli nad regijo Voronež, šest pa nad Črnim morjem, je poročala ruska tiskovna agencija Ria Novosti.
Odstranjevanje spomenikov iz časov Sovjetske zveze
Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je konec leta 2022 napovedal reformo ruske vojske, ki med drugim predvideva okrepitev števila enot. Prenovo naj bi zaključili med letoma 2023 in 2026.
Odnosi med Rusijo in baltskimi državami so sicer napeti že vse od razpada Sovjetske zveze, dodatno pa so se zaostrili po ruski invaziji na Ukrajino. V zadnjih letih je trojica držav začela odstranjevati spomenike iz obdobja Sovjetske zveze, ki jih vidijo kot simbol sovjetske okupacije. Čeprav je bilo več sto spomenikov že dolgo deležnih kritik med številnimi prebivalci trojice držav, so prizadevanja za njihovo odstranitev z rusko invazijo na Ukrajino dobila nov zagon.
Ta je sprožila zaskrbljenost pred širšim konfliktom in vse tri baltske države, ki so tudi članice Nata, so okrepile porabo za vojsko in krepitev zaščite na meji. Poleg tega so izgnale ruske diplomate iz svojih držav.
Kremelj je v torek v povezavi z odstranjevanjem spomenikov na seznam iskanih oseb med drugim uvrstil estonsko premierko Kajo Kallas, državnega sekretarja Estonije Taimarja Peterkoropa in litovskega ministra za kulturo Simonasa Kairysa. Na seznamu je po poročanju ruskih medijev več deset ljudi.
Zaradi tega seznama je Latvija danes na pogovor poklicala odpravnika poslov ruskega veleposlaništva Olega Zikova. Od njega bodo zahtevali pojasnila glede seznama sedanjih in nekdanjih javnih uslužbencev Latvije, proti katerim je Rusija vložila politično motivirane obtožnice. Domnevno so na seznamu namreč vsi poslanci, ki so pred leti glasovali za zrušitev sovjetskega obeliska v Rigi. Latvijsko zunanje ministrstvo je zaradi tega tudi v stiku s partnerji v EU.
