Evropa bo do leta 2030 izpuste zmanjšala za najmanj 55 odstotkov
Na vrhu EU so sprejeli dogovor o krepitvi cilja za zmanjšanje izpustov do leta 2030 s sedanjih 40 na najmanj 55 odstotkov glede na leto 1990.
Odpri galerijo
Vzrok za neprespano noč je Poljska, ki je zaradi močne odvisnosti od premoga zahtevala trdna zagotovila glede finančne pomoči pri zelenem prehodu. FOTO: Kacper Pempel/Reuters
Voditelji članic EU so danes v Bruslju po maratonskih pogajanjih le dosegli dogovor o krepitvi cilja za zmanjšanje izpustov do leta 2030 s sedanjih 40 na najmanj 55 odstotkov glede na leto 1990. Vzrok za neprespano noč je Poljska, ki je zaradi močne odvisnosti od premoga zahtevala trdna zagotovila glede finančne pomoči pri zelenem prehodu.
»Evropa bo do leta 2030 izpuste zmanjšala za najmanj 55 odstotkov. Pot do podnebne nevtralnosti v letu 2050 je tako jasna,« je tvitnila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. »To je odličen način za praznovanje prve obletnice evropskega zelenega dogovora.«
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je poudaril, da je Evropa vodilna v boju proti podnebnim spremembam. Podrobnosti o tem, kako so voditelji prepričali Poljsko, za zdaj niso znane. Poljska je bila sicer decembra lani, ko so voditelji dosegli dogovor o cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050, edina članica, ki se ni mogla zavezati k uresničitvi tega cilja.
Po bruseljskih tolmačenjih je v cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 nato posredno privolila v okviru pogajanj o prihodnjem večletnem proračunu Unije, vendar pa že vseskozi želi več denarja v okviru evropskega zelenega dogovora in tudi več podatkov o tem, kako bodo strožji podnebni cilji vplivali na gospodarstva posameznih držav.
Potem ko so voditelji v četrtek precej hitro dosegli dogovor o kompromisu, ki odpravlja madžarsko in poljsko blokado svežnja za okrevanje v vrednosti 1824 milijard evrov, so nato ponoči več ur namenili Turčiji in dosegli dogovor o novih sankcijah proti Ankari, zatem pa so še sedem ur in pol razpravljali o podnebnih ciljih.
Michelov govorec Barend Leyts je po dogovoru o podnebju naznanil kratko informativno točko o stanju v pogajanjih z Združenim kraljestvom o odnosih po brexitu, o čemer voditeljem poroča von der Leynova.
Okoljsko ministrstvo je podprlo dogovor na vrhu EU o zmanjšanju izpustov do leta 2030 za najmanj 55 odstotkov. »Cilj je realen in možen, če bomo v vseh sektorjih naredili maksimalne napore. Pričakovano bomo imeli največje izzive v sektorju prometa,« je za STA dejal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak.
Cilji so po njegovem mnenju realni in možni, če nam bo uspelo vzpostaviti družbeno soglasje o tem, da morajo biti vladne podnebne politike ob doseganju podnebnih ciljev hkrati odgovorne do vseh podsistemov.
»Podnebna politika je medresorska interdisciplinarna politika, ki združuje najmanj sektorje energetike, transporta, industrije, kmetijstva, gozdarstva. Te si morajo prizadevati za doseganje podnebnih ciljev, vendar to ni edini cilj. Hkrati morajo ostati konkurenčni in izpolnjevati svoje osnovne naloge, kot so ustvarjanje delovnih mest, bruto dodane vrednosti ter zagotavljanje trajnostnih in konkurenčnih virov. Odgovorna podnebna politika je torej bistveno več kot zgolj doseganje podnebnih ciljev,« je menil.
V Sloveniji smo, kot je spomnil, v zaključni fazi priprave dolgoročne podnebne strategije Slovenije do 2050. Strategijo bo vlada obravnavala predvidoma v prvih mesecih prihodnjega leta, DZ pa naj bi jo sprejel do poletja. Pri tem pa je kot pomembno finančno orodje izpostavil sklad za podnebne spremembe.
»Na ministrstvu posodabljamo načrt, kako področje podnebnega financiranja ustrezno usmeriti v projekte, ki bodo učinkovito sledili cilju zniževanja emisij. Moj cilj je, da v preostanku mandata, to je do vključno 2022, v celoti porabimo razpoložljiva sredstva. Projekti so vezani na vse resorje, tako na primer za energetsko obnovo stavb, vlaganje v obnovljive vire energije, v krožno gospodarstvo, vlaganje za prehod na železnice in obnovitev železniške infrastrukture ter zamenjavo kurilnih naprav gospodinjstev,« je sklenil minister.
»Evropa bo do leta 2030 izpuste zmanjšala za najmanj 55 odstotkov. Pot do podnebne nevtralnosti v letu 2050 je tako jasna,« je tvitnila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. »To je odličen način za praznovanje prve obletnice evropskega zelenega dogovora.«
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je poudaril, da je Evropa vodilna v boju proti podnebnim spremembam. Podrobnosti o tem, kako so voditelji prepričali Poljsko, za zdaj niso znane. Poljska je bila sicer decembra lani, ko so voditelji dosegli dogovor o cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050, edina članica, ki se ni mogla zavezati k uresničitvi tega cilja.
FOTO: Olivier Hoslet/AFP
Po bruseljskih tolmačenjih je v cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 nato posredno privolila v okviru pogajanj o prihodnjem večletnem proračunu Unije, vendar pa že vseskozi želi več denarja v okviru evropskega zelenega dogovora in tudi več podatkov o tem, kako bodo strožji podnebni cilji vplivali na gospodarstva posameznih držav.
Potem ko so voditelji v četrtek precej hitro dosegli dogovor o kompromisu, ki odpravlja madžarsko in poljsko blokado svežnja za okrevanje v vrednosti 1824 milijard evrov, so nato ponoči več ur namenili Turčiji in dosegli dogovor o novih sankcijah proti Ankari, zatem pa so še sedem ur in pol razpravljali o podnebnih ciljih.
Michelov govorec Barend Leyts je po dogovoru o podnebju naznanil kratko informativno točko o stanju v pogajanjih z Združenim kraljestvom o odnosih po brexitu, o čemer voditeljem poroča von der Leynova.
Vizjak podpira dogovor
Okoljsko ministrstvo je podprlo dogovor na vrhu EU o zmanjšanju izpustov do leta 2030 za najmanj 55 odstotkov. »Cilj je realen in možen, če bomo v vseh sektorjih naredili maksimalne napore. Pričakovano bomo imeli največje izzive v sektorju prometa,« je za STA dejal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak.
Cilji so po njegovem mnenju realni in možni, če nam bo uspelo vzpostaviti družbeno soglasje o tem, da morajo biti vladne podnebne politike ob doseganju podnebnih ciljev hkrati odgovorne do vseh podsistemov.
»Podnebna politika je medresorska interdisciplinarna politika, ki združuje najmanj sektorje energetike, transporta, industrije, kmetijstva, gozdarstva. Te si morajo prizadevati za doseganje podnebnih ciljev, vendar to ni edini cilj. Hkrati morajo ostati konkurenčni in izpolnjevati svoje osnovne naloge, kot so ustvarjanje delovnih mest, bruto dodane vrednosti ter zagotavljanje trajnostnih in konkurenčnih virov. Odgovorna podnebna politika je torej bistveno več kot zgolj doseganje podnebnih ciljev,« je menil.
V Sloveniji smo, kot je spomnil, v zaključni fazi priprave dolgoročne podnebne strategije Slovenije do 2050. Strategijo bo vlada obravnavala predvidoma v prvih mesecih prihodnjega leta, DZ pa naj bi jo sprejel do poletja. Pri tem pa je kot pomembno finančno orodje izpostavil sklad za podnebne spremembe.
»Na ministrstvu posodabljamo načrt, kako področje podnebnega financiranja ustrezno usmeriti v projekte, ki bodo učinkovito sledili cilju zniževanja emisij. Moj cilj je, da v preostanku mandata, to je do vključno 2022, v celoti porabimo razpoložljiva sredstva. Projekti so vezani na vse resorje, tako na primer za energetsko obnovo stavb, vlaganje v obnovljive vire energije, v krožno gospodarstvo, vlaganje za prehod na železnice in obnovitev železniške infrastrukture ter zamenjavo kurilnih naprav gospodinjstev,« je sklenil minister.
