Evropi resno grozi ameriško-ruska oboroževalna tekma
Nato očita Moskvi kršitve sporazuma o prepovedi raket srednjega dosega, vojaški poveljniki bodo analizirali posledice za zavezništvo.
Odpri galerijo
Sporazum, ki je tlakoval pot do konca hladne vojne, je resno ogrožen. FOTO: Reinhard Krause/Reuters
Bruselj – Severnoatlantsko zavezništvo je pozvalo Rusijo, naj se vrne k spoštovanju sporazuma o prepovedi izstrelkov srednjega dosega (INF), ker ga z razvojem in namestitvijo novega raketnega sistema krši.
Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je po zasedanju sveta Nato-Rusija opozoril, da je sporazum »resno ogrožen«. V Natu očitajo Moskvi, da je v nasprotju z INF razvila nove rakete, ki jih je mogoče hitro premikati, jih ni lahko zaznati in so jedrsko zmogljive.
Od Rusije pričakujejo, da spoštuje sporazum na preverljiv in pregleden način. Stoltenberg ruske očitke Washingtonu, da sam krši INF, denimo s protiraketnim ščitom v Evropi, vidi kot odvračanje od dejanske težave. »V Evropi ni novih ameriških raket, v Evropi so nove ruske rakete,« je povedal.
Na pogovorih veleposlanikov pri Natu z namestnikom ruskega zunanjega ministra Sergejem Riabkovom posebni dogovori niso bili sklenjeni. Po Stoltenbergovih napovedih bodo vojaški poveljniki v Natu pregledali različne scenarije in preučili posledice za zavezništvo.
Vsem članicam Nata je jasno, da Rusija krši INF. ZDA in zaveznice že več kot pet let opozarjajo Moskvo na kršitve.
Nazadnje so decembra Natovi zunanji ministri v skupni izjavi sklenili, da je Rusija razvila in namestila raketni sistem 9M729 (Natova koda je SSC-8), ki krši INF in pomeni znatno tveganje za evroatlantsko varnost. V Natu med drugim navajajo, da bi nove ruske rakete lahko zadele evropska mesta.
Če bi Rusija nadaljevala kršenje INF brez posledic, bi z vidika Nata spodkopala verodostojnost sistema sporazumov o nadzoru oborožitve.
ZDA so postavile Moskvi 60-dnevni rok, ki se izteče 2. februarja, nato bodo prenehale uresničevati (bodo suspendirale) obveznosti iz sporazuma. Rusija bo imela šest mesecev časa, da ga preneha kršiti. Med suspenzijo bodo Američani opravljali raziskave in razvijali sisteme, kar prej ni bilo dovoljeno. Če ne bo sprememb in Rusija še vedno ne bo spoštovala obveznosti, nameravajo ZDA po izteku polletnega roka izstopiti iz sporazuma.
Če bi bil sporazum odpovedan, bi se lahko sprožili oborožitvena tekma in nameščanja jedrskih sistemov z velikimi učinki na celotno varnost stare celine. Eden od strahov, črnih scenarijev, je, da bi Rusija začela nameščati sisteme na Krimu. Za Evropo pa je posebno kočljivo, da bi nova oborožitvena tekma Rusije in ZDA neposredno zadevala njeno varnost.
INF je rešil raketno krizo s konca sedemdesetih in prve polovice osemdesetih let. Začel je veljati leta 1988, bil je del konca hladne vojne in nosilni steber evropske varnostne arhitekture. Podpisala sta ga predsednik ZDA Ronald Reagan in sovjetski voditelj Mihail Gorbačov.
Washington sicer pričakuje od Rusije preverljivo uničenje sistema, ki krši INF. Ruske kršitve po mnenju ZDA niso le tveganje za Evropo, marveč za globalno varnost. Po njihovi logiki Rusija ne more imeti obojega: sporazuma INF in sistema, s katerim ga krši.
ZDA na očitke, da si sploh nočejo ogledati ruskega sistema, odgovarjajo, da ogled statičnega sistema ne pokaže, kako daleč lahko letijo rakete. INF sicer prepoveduje rakete z dosegom od 500 do 5500 kilometrov.
Ni jasno, kako bodo zapleti z INF vplivali na usodo sporazuma o zmanjševanju strateškega jedrskega orožja (Novi start), ki se izteče februarja 2021. Položaj, ko ena stran krši sporazum, v očeh Washingtona ni posebno obetaven za druge sporazume. Ameriški predsednik Donald Trump že tako ni naklonjen ne Startu ne obveznostim iz njega.
Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je po zasedanju sveta Nato-Rusija opozoril, da je sporazum »resno ogrožen«. V Natu očitajo Moskvi, da je v nasprotju z INF razvila nove rakete, ki jih je mogoče hitro premikati, jih ni lahko zaznati in so jedrsko zmogljive.
Od Rusije pričakujejo, da spoštuje sporazum na preverljiv in pregleden način. Stoltenberg ruske očitke Washingtonu, da sam krši INF, denimo s protiraketnim ščitom v Evropi, vidi kot odvračanje od dejanske težave. »V Evropi ni novih ameriških raket, v Evropi so nove ruske rakete,« je povedal.
Zadenejo lahko evropska mesta
Na pogovorih veleposlanikov pri Natu z namestnikom ruskega zunanjega ministra Sergejem Riabkovom posebni dogovori niso bili sklenjeni. Po Stoltenbergovih napovedih bodo vojaški poveljniki v Natu pregledali različne scenarije in preučili posledice za zavezništvo.
Vsem članicam Nata je jasno, da Rusija krši INF. ZDA in zaveznice že več kot pet let opozarjajo Moskvo na kršitve.
Nazadnje so decembra Natovi zunanji ministri v skupni izjavi sklenili, da je Rusija razvila in namestila raketni sistem 9M729 (Natova koda je SSC-8), ki krši INF in pomeni znatno tveganje za evroatlantsko varnost. V Natu med drugim navajajo, da bi nove ruske rakete lahko zadele evropska mesta.
Zunanji minister Miro Cerar je decembra napovedal razpravo v Sloveniji o tej temi in sprejetje varnostno-obrambne ocene položaja.
Če bi Rusija nadaljevala kršenje INF brez posledic, bi z vidika Nata spodkopala verodostojnost sistema sporazumov o nadzoru oborožitve.
ZDA so postavile Moskvi 60-dnevni rok, ki se izteče 2. februarja, nato bodo prenehale uresničevati (bodo suspendirale) obveznosti iz sporazuma. Rusija bo imela šest mesecev časa, da ga preneha kršiti. Med suspenzijo bodo Američani opravljali raziskave in razvijali sisteme, kar prej ni bilo dovoljeno. Če ne bo sprememb in Rusija še vedno ne bo spoštovala obveznosti, nameravajo ZDA po izteku polletnega roka izstopiti iz sporazuma.
Na kocki varnost Evrope
Če bi bil sporazum odpovedan, bi se lahko sprožili oborožitvena tekma in nameščanja jedrskih sistemov z velikimi učinki na celotno varnost stare celine. Eden od strahov, črnih scenarijev, je, da bi Rusija začela nameščati sisteme na Krimu. Za Evropo pa je posebno kočljivo, da bi nova oborožitvena tekma Rusije in ZDA neposredno zadevala njeno varnost.
INF je rešil raketno krizo s konca sedemdesetih in prve polovice osemdesetih let. Začel je veljati leta 1988, bil je del konca hladne vojne in nosilni steber evropske varnostne arhitekture. Podpisala sta ga predsednik ZDA Ronald Reagan in sovjetski voditelj Mihail Gorbačov.
Washington sicer pričakuje od Rusije preverljivo uničenje sistema, ki krši INF. Ruske kršitve po mnenju ZDA niso le tveganje za Evropo, marveč za globalno varnost. Po njihovi logiki Rusija ne more imeti obojega: sporazuma INF in sistema, s katerim ga krši.
ZDA na očitke, da si sploh nočejo ogledati ruskega sistema, odgovarjajo, da ogled statičnega sistema ne pokaže, kako daleč lahko letijo rakete. INF sicer prepoveduje rakete z dosegom od 500 do 5500 kilometrov.
Ni jasno, kako bodo zapleti z INF vplivali na usodo sporazuma o zmanjševanju strateškega jedrskega orožja (Novi start), ki se izteče februarja 2021. Položaj, ko ena stran krši sporazum, v očeh Washingtona ni posebno obetaven za druge sporazume. Ameriški predsednik Donald Trump že tako ni naklonjen ne Startu ne obveznostim iz njega.
