Evropi zmanjkuje časa za birokratske ukrepe
Schengenska meja Slovenije s Hrvaško je zadnja ovira migrantom za vstop v »pravo« Evropo.
Odpri galerijo
Po oceni policije je v BiH od 1700 do 1800 migrantov. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Notranji ministri držav članic salzburškega foruma so včeraj v Sarajevu ocenili, da je stanje na področju migracij precej slabše kot lani. Ker se razmere na balkanski migracijski poti iz dneva v dan še slabšajo, ni časa za čakanje na birokratske evropske ukrepe iz Bruslja.
Migrantska problematika se ni le zelo poslabšala, ampak trendi kažejo tudi organiziranosti ilegalnega prehajanja meja. Najbolj prizadete države v regiji so v razpravi o tej žgoči temi v Sarajevu opozorile, da je ključna zaščita zunanjih meja EU.
Zasedanje sveta EU za pravosodje in notranje zadeve v Luksemburgu ni odgovorilo na vprašanje, kakšna naj bo prenova skupnega evropskega azilnega sistema in kaj storiti z migracijami. Sedem držav ni podprlo bolgarskega predloga o reformi dublinske uredbe in drugih predlogov, ker ne rešujejo sistemskih kriznih razmer, temveč le vzpostavljajo stalni mehanizem distribucije migrantov po državah članicah.
Na srečanju šefov policij držav Zahodnega Balkana in širše Evrope na Brdu pri Kranju, ki so iskali rešitve za zajezitev ilegalnih migracij, je Slovenija predstavila več konkretnih ukrepov, ki se nanašajo tako na nacionalno raven kot na širšo regijo in v razmerju do partnerjev v EU, posebno evropske mejne in obalne straže. Ker se je odprla nova migracijska pot, ki poteka iz Grčije prek Albanije, Črne gore, BiH, Hrvaške in Slovenije, se je povečalo število nezakonitih prehodov državnih meja v vseh državah na tej poti. To zahteva takojšnje in ustrezno odzivanje.
Iz MNZ so sporočili, da so se udeleženci strinjali, da razmere v eni državi vplivajo tudi na druge in da je nujno medsebojno sodelovanje. Šefi policij so se dogovorili za stalno in odprto komunikacijo ter okrepljeno operativno sodelovanje tudi v okviru možnosti, ki jih ponujajo konvencija o policijskem sodelovanju v jugovzhodni Evropi, dvostranski sporazumi med državami in mreža centrov za policijsko sodelovanje. Partnerji bodo proučili tudi možnost izmenjave podatkov o prosilcih za mednarodno zaščito, kar bi olajšalo boj proti zlorabam tovrstnih postopkov.
Ker je treba migracije omejiti že ob vstopu migrantov v države regije, so se dogovorili o nadaljnji podpori najbolj obremenjenim državam. Po njihovem mnenju je tudi zelo pomembno izvajanje sporazumov o vračanju in ponovnem sprejemu. Vse države bodo zato okrepile ponovno sprejemanje migrantov od varnostnih organov sosednje države. Ker so udeleženci kot težavo poudarili tudi zlorabe azilnih sistemov, je Slovenija predstavila koncept varne države izvora, ki bi lahko pomenil eno od rešitev.
V BiH je od začetka leta prišlo 5664 migrantov, ki so skoraj vsi policiji dejali, da želijo azil. Na koncu je zanj zaprosilo 437 migrantov. To dokazuje, kot je pojasnil minister za varnost BiH Dragan Mektić, da je njihov pravi cilj nadaljevanje poti proti EU. Poseben naval so zaznali prejšnji konec tedna, ko je v državo vstopilo več kot 350 migrantov. Po mnenju Mektića so migranti našli nove načine vstopa v državo, ki pred tem niso obstajali.
Po oceni policije je v BiH od 1700 do 1800 migrantov. Mektić je pojasnil, da se nadaljujejo priprave na odprtje novega sprejemnega centra v vojašnici blizu Sarajeva, iščejo pa tudi nove rešitve za Unsko-sanski kanton. Mektić je še opozoril, da v BiH manipulirajo z vprašanjem migrantov in da politiki s širjenjem netočnih informacij o odobravanju azila ustvarjajo strah pred migrantsko krizo. Sklenil je s podatkom, da v BiH azil še ni bil odobren niti enemu migrantu.
Število ilegalnih prebežnikov in prošenj za azil se skokovito povečuje tudi v Sloveniji, ker sta Madžarska in Avstrija zaprli meje, kar bi kmalu lahko storila tudi Italija, ki od Evrope pričakuje več solidarnosti in učinkovitejše ukrepe. V Sloveniji je bilo v prvih štirih mesecih vloženih 798 prošenj za azil, status pa so priznali 28 beguncem. V zadnjih dneh je bilo skoraj sto nezakonitih vstopov tujcev. Vloga Slovenije je v evropskem kontekstu občutljiva, ker je schengenska meja s Hrvaško zadnja ovira migrantom za vstop v »pravo« Evropo.
Migrantska problematika se ni le zelo poslabšala, ampak trendi kažejo tudi organiziranosti ilegalnega prehajanja meja. Najbolj prizadete države v regiji so v razpravi o tej žgoči temi v Sarajevu opozorile, da je ključna zaščita zunanjih meja EU.
Omejitev migracij ob vstopu
Zasedanje sveta EU za pravosodje in notranje zadeve v Luksemburgu ni odgovorilo na vprašanje, kakšna naj bo prenova skupnega evropskega azilnega sistema in kaj storiti z migracijami. Sedem držav ni podprlo bolgarskega predloga o reformi dublinske uredbe in drugih predlogov, ker ne rešujejo sistemskih kriznih razmer, temveč le vzpostavljajo stalni mehanizem distribucije migrantov po državah članicah.
Na srečanju šefov policij držav Zahodnega Balkana in širše Evrope na Brdu pri Kranju, ki so iskali rešitve za zajezitev ilegalnih migracij, je Slovenija predstavila več konkretnih ukrepov, ki se nanašajo tako na nacionalno raven kot na širšo regijo in v razmerju do partnerjev v EU, posebno evropske mejne in obalne straže. Ker se je odprla nova migracijska pot, ki poteka iz Grčije prek Albanije, Črne gore, BiH, Hrvaške in Slovenije, se je povečalo število nezakonitih prehodov državnih meja v vseh državah na tej poti. To zahteva takojšnje in ustrezno odzivanje.
Migrantska problematika se ni le zelo poslabšala, ampak trendi kažejo tudi organiziranosti ilegalnega prehajanja meja. FOTO: Matej Družnik/Delo
Iz MNZ so sporočili, da so se udeleženci strinjali, da razmere v eni državi vplivajo tudi na druge in da je nujno medsebojno sodelovanje. Šefi policij so se dogovorili za stalno in odprto komunikacijo ter okrepljeno operativno sodelovanje tudi v okviru možnosti, ki jih ponujajo konvencija o policijskem sodelovanju v jugovzhodni Evropi, dvostranski sporazumi med državami in mreža centrov za policijsko sodelovanje. Partnerji bodo proučili tudi možnost izmenjave podatkov o prosilcih za mednarodno zaščito, kar bi olajšalo boj proti zlorabam tovrstnih postopkov.
Ker je treba migracije omejiti že ob vstopu migrantov v države regije, so se dogovorili o nadaljnji podpori najbolj obremenjenim državam. Po njihovem mnenju je tudi zelo pomembno izvajanje sporazumov o vračanju in ponovnem sprejemu. Vse države bodo zato okrepile ponovno sprejemanje migrantov od varnostnih organov sosednje države. Ker so udeleženci kot težavo poudarili tudi zlorabe azilnih sistemov, je Slovenija predstavila koncept varne države izvora, ki bi lahko pomenil eno od rešitev.
Občutljiva vloga Slovenije
V BiH je od začetka leta prišlo 5664 migrantov, ki so skoraj vsi policiji dejali, da želijo azil. Na koncu je zanj zaprosilo 437 migrantov. To dokazuje, kot je pojasnil minister za varnost BiH Dragan Mektić, da je njihov pravi cilj nadaljevanje poti proti EU. Poseben naval so zaznali prejšnji konec tedna, ko je v državo vstopilo več kot 350 migrantov. Po mnenju Mektića so migranti našli nove načine vstopa v državo, ki pred tem niso obstajali.
Po oceni policije je v BiH od 1700 do 1800 migrantov. Mektić je pojasnil, da se nadaljujejo priprave na odprtje novega sprejemnega centra v vojašnici blizu Sarajeva, iščejo pa tudi nove rešitve za Unsko-sanski kanton. Mektić je še opozoril, da v BiH manipulirajo z vprašanjem migrantov in da politiki s širjenjem netočnih informacij o odobravanju azila ustvarjajo strah pred migrantsko krizo. Sklenil je s podatkom, da v BiH azil še ni bil odobren niti enemu migrantu.
Število ilegalnih prebežnikov in prošenj za azil se skokovito povečuje tudi v Sloveniji, ker sta Madžarska in Avstrija zaprli meje, kar bi kmalu lahko storila tudi Italija, ki od Evrope pričakuje več solidarnosti in učinkovitejše ukrepe. V Sloveniji je bilo v prvih štirih mesecih vloženih 798 prošenj za azil, status pa so priznali 28 beguncem. V zadnjih dneh je bilo skoraj sto nezakonitih vstopov tujcev. Vloga Slovenije je v evropskem kontekstu občutljiva, ker je schengenska meja s Hrvaško zadnja ovira migrantom za vstop v »pravo« Evropo.
