Evropska komisija Sloveniji odobrila sto milijonov evrov pomoči
Evropska komisija je danes odobrila izplačilo sto milijonov evrov predplačila iz solidarnostnega sklada EU za obnovo po avgustovskih poplavah v Sloveniji. Preostanek od 400 milijonov evrov, za kolikor je zaprosila Slovenija, bo predvidoma izplačan prihodnje leto.
Kot so pojasnili na komisiji, bodo sredstva iz solidarnostnega sklada EU namenjena odpravi posledic in obnovi po avgustovskih poplavah. Med drugim za obnovo kritične infrastrukture, izvajanje ukrepov za zaščito kulturne dediščine, ki je bila prizadeta v ujmi, ter tudi za financiranje čiščenja.
»Podnebne spremembe še naprej povečujejo pogostost in resnost naravnih nesreč. Pomoč iz solidarnostnega sklada je zdaj še pomembnejša kot kadarkoli, da bi omilili finančne posledice tovrstnih dogodkov, obenem pa dali upanje ljudem. Sloveniji stojimo ob strani, kar potrjuje tudi dejstvo, da je predplačilo v višini sto milijonov evrov največje doslej v okviru sklada,« je pri tem povedala evropska komisarka za kohezijo Elisa Ferreira.
»Gre za zelo dobro novico; predvsem za tiste, ki so utrpeli največjo škodo v poplavah, in za tiste, ki smo pripravljali vlogo za solidarnostni sklad, ki jo je bilo treba pripraviti v relativno kratkem času,« je v današnji izjavi za medije v Ljubljani dejal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek.
Evropska komisija je imela osem tednov časa, da sprejme odločitev, a je to storila že po dobrih štirih tednih, razlog pa je bila po Jevškovih besedah odlično pripravljena vloga.
Teh sto milijonov evrov bo v prihodnjih dneh nakazanih ministrstvu za finance, vlada pa bo nato v naslednjih dneh ali tednih sprejela odločitev, katero ministrstvo bo upravljalo ta denar, je pojasnil Jevšek. Katero bo to ministrstvo, ni želel ugibati, je pa izpostavil primer Hrvaške, kjer je bilo po katastrofalnih potresih pred nekaj leti za to zadolženo ministrstvo za gradbeništvo, torej ministrstvo, pristojno za postavljanje infrastrukture.
Da bo Sloveniji za odpravo posledic poplav letos na voljo sto milijonov evrov, v letu 2024 pa še dodatnih 300 milijonov evrov iz solidarnostnega sklada EU, je že med obiskom v Sloveniji nekaj dni po poplavah napovedala predsednica komisije Ursula von der Leyen.
Slovenija je prošnjo za sredstva iz sklada v Bruselj poslala 20. oktobra. Medtem ko za izplačilo predplačila ni potrebna potrditev v svetu EU in evropskem parlamentu, pa bo to potrebno pred izplačilom pričakovanih dodatnih 300 milijonov evrov.
Postopek pred evropskim parlamentom in svetom EU se bo začel po prejemu nakazila prvih sto milijonov evrov sredstev, odločitev pa vlada pričakuje v marcu ali aprilu, je dejal Jevšek.
»Koliko denarja bomo prejeli še v preostalem delu, je predvsem odvisno od finančnih sposobnosti komisije, prepričan pa sem, da bomo dosegli na podlagi vloge in zelo utemeljenih podatkov v njej tisti znesek, o katerem smo govorili. Pričakujemo torej še do 300 milijonov evrov, če bo pa kaj več, bomo pa tudi veseli,« je dejal minister.
Po potrditvi drugega dela zneska bo imela Slovenija 18 mesecev časa, da ta denar porabi, pripraviti pa bo morala tudi poročilo o porabi sredstev.
Kot je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu Andreja Katič, ki je vodila medresorsko delovno skupino za pripravo vloge za pridobitev sredstev iz solidarnostnega sklada, bodo na podlagi oddane vloge sredstva namenjena za kritje stroškov, povezanih z avgustovskimi ujmami s področja infrastrukture, stroškov začasnih nastanitev ter stroškov sil zaščite in reševanja. Namenjeni bodo tudi za kritje intervencijskih stroškov Uprave RS za zaščito in reševanje, stroškov začasnega bivanja vsem, ki so ali ki bodo preseljeni, za izvajanje ukrepov za zaščito kulturne dediščine, za ureditev prizadetih območij čiščenja, pa tudi kritje stroškov plač zaposlenih, ki so po poplavah čistili v podjetjih.
Pri tem je poudarila, da so sredstva namenjena za povrnitev v stanje pred ujmami. Za primer je izpostavila obnovo tri metre široke ceste, ki so jo odnesle poplave. »Iz sredstev solidarnostnega sklada se bo lahko krila višina stroškov, da ponovno zgradimo cesto širine treh metrov, pločnik in morebiti oporni zid pa se bo kril iz drugih virov,« je ponazorila.
