Evropsko združevanje sil proti skrajnežem
Od boljšega varovanja zunanje meje do šolanja imamov v Evropi.
Odpri galerijo
V EU več premislekov, kako bi se lahko bolje usklajevali v bitki proti terorizmu. FOTO: Markus Schreiber/AFP
Bruselj – Evropska unija po napadih islamističnih skrajnežev na Dunaju, v Dresdnu in francoskih mestih pripravlja odločnejše ukrepanje in več usklajevanja v bitki proti terorizmu.
Na pogovorih avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza, francoskega predsednika Emmanuela Macrona, nemške kanclerke Angele Merkel in nizozemskega premiera Marka Rutteja, na katerih sta sodelovala še predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik evropskega sveta Charles Michel, so bili v ospredju načrti na različnih področjih. V očeh Macrona je ena od ključnih točk temeljita reforma schengna. Evropska komisija bo svoj predlog reforme objavila spomladi.
Reforma po besedah Merklove pomeni predvsem varovanje zunanje meje EU. Znotraj schengna pa državljanom ni treba pričakovati več nadzora. Kancler Kurz se je zavzel za odločno ukrepanje proti tujim bojevnikom, ki se vračajo iz Sirije; za učinkovito varovanje zunanje meje EU in bitko proti političnemu islamu kot ideološki bazi terorizma. To povezuje s šolanjem imamov v Evropi.
Charles Michel je sicer že predlagal ustanovitev evropskega inštituta za njihovo izobraževanje. To vidi v kontekstu podpore bitki proti ideologiji, ki spodbuja sovraštvo in nasilje. Imami bi morali sprejeti nadvlado civilnih zakonov. Z odzivanjem na teroristično grožnjo se bodo v petek ukvarjali notranji ministri in prihodnji teden še voditelji držav članic. Evropska komisija naj bi decembra predstavila agendo za bitko proti terorizmu.
Ursula von der Leyen je poudarila vlogo preventivnih programov proti radikalizaciji. V njenih očeh je najboljše orožje proti ekstremizmu zagotavljanje perspektive za ljudi, preden se radikalizirajo. Med zahtevami bo učenje jezika države, v kateri živijo, in integracija otrok. Imeli naj bi tudi podporo pri organiziranju svoje religije, ki bi bila neodvisna od tujega vpletanja.
Več delovanja pri preprečevanju radikalizma pričakujejo od velikih spletnih platform. Nemška kanclerka je opozorila, da ne gre za spopad med krščanstvom in islamom, temveč za spopadanje demokratičnega družbenega modela s terorističnim in protidemokratičnim delovanjem.
Dostop do ključa za kodiranje sporočil v telefonskih aplikacijah, kot je whatsapp, velja za kočljivega. V državah članicah imajo na mizi predlog nemškega predsedstva svetu EU. Skladno z njim naj bi v pogovorih s podjetji zagotovili rešitve, ob čim manjšem poseganju v sistem kodiranja. Tako naj bi poiskali ravnotežje med varovanjem zasebnosti in poslovnih skrivnosti s potrebami varnostnih organov, ki svoja pooblastila lahko uveljavljajo v digitalnem svetu.
Na pogovorih avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza, francoskega predsednika Emmanuela Macrona, nemške kanclerke Angele Merkel in nizozemskega premiera Marka Rutteja, na katerih sta sodelovala še predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik evropskega sveta Charles Michel, so bili v ospredju načrti na različnih področjih. V očeh Macrona je ena od ključnih točk temeljita reforma schengna. Evropska komisija bo svoj predlog reforme objavila spomladi.
Ideološka baza terorizma
Reforma po besedah Merklove pomeni predvsem varovanje zunanje meje EU. Znotraj schengna pa državljanom ni treba pričakovati več nadzora. Kancler Kurz se je zavzel za odločno ukrepanje proti tujim bojevnikom, ki se vračajo iz Sirije; za učinkovito varovanje zunanje meje EU in bitko proti političnemu islamu kot ideološki bazi terorizma. To povezuje s šolanjem imamov v Evropi.
Charles Michel je sicer že predlagal ustanovitev evropskega inštituta za njihovo izobraževanje. To vidi v kontekstu podpore bitki proti ideologiji, ki spodbuja sovraštvo in nasilje. Imami bi morali sprejeti nadvlado civilnih zakonov. Z odzivanjem na teroristično grožnjo se bodo v petek ukvarjali notranji ministri in prihodnji teden še voditelji držav članic. Evropska komisija naj bi decembra predstavila agendo za bitko proti terorizmu.
Približevanje Bruslja Bidnu
Predsednik evropskega sveta Charles Michel bo pred decembrskim vrhom EU organiziral pogovore z voditelji držav članic o oživljanju zagona čezatlantskih odnosov po ameriških volitvah. Temeljne skupne točke so po navedbah visokega uradnika iz EU covid-19, vrednote, multilateralizem, podnebje, trgovina, varnost in geopolitični interesi. Michel bo povabil izvoljenega predsednika Joeja Bidna na videokonferenco. Temu naj bi pozneje sledil vrh EU in ZDA v Bruslju.
Predsednik evropskega sveta Charles Michel bo pred decembrskim vrhom EU organiziral pogovore z voditelji držav članic o oživljanju zagona čezatlantskih odnosov po ameriških volitvah. Temeljne skupne točke so po navedbah visokega uradnika iz EU covid-19, vrednote, multilateralizem, podnebje, trgovina, varnost in geopolitični interesi. Michel bo povabil izvoljenega predsednika Joeja Bidna na videokonferenco. Temu naj bi pozneje sledil vrh EU in ZDA v Bruslju.
Ursula von der Leyen je poudarila vlogo preventivnih programov proti radikalizaciji. V njenih očeh je najboljše orožje proti ekstremizmu zagotavljanje perspektive za ljudi, preden se radikalizirajo. Med zahtevami bo učenje jezika države, v kateri živijo, in integracija otrok. Imeli naj bi tudi podporo pri organiziranju svoje religije, ki bi bila neodvisna od tujega vpletanja.
Ključ do kodiranja v aplikacijah
Več delovanja pri preprečevanju radikalizma pričakujejo od velikih spletnih platform. Nemška kanclerka je opozorila, da ne gre za spopad med krščanstvom in islamom, temveč za spopadanje demokratičnega družbenega modela s terorističnim in protidemokratičnim delovanjem.
Dostop do ključa za kodiranje sporočil v telefonskih aplikacijah, kot je whatsapp, velja za kočljivega. V državah članicah imajo na mizi predlog nemškega predsedstva svetu EU. Skladno z njim naj bi v pogovorih s podjetji zagotovili rešitve, ob čim manjšem poseganju v sistem kodiranja. Tako naj bi poiskali ravnotežje med varovanjem zasebnosti in poslovnih skrivnosti s potrebami varnostnih organov, ki svoja pooblastila lahko uveljavljajo v digitalnem svetu.
