Globalno segrevanje prinaša na dan stare bolezni

Ob taljenju večnega ledu se pojavljajo tudi sicer že davno izginuli povzročitelji raznih obolenj.
Fotografija: Letošnji maj je bil doslej najtoplejši v obdobju zgodovine meritev temperature. FOTO: Pauline Askin/Reuters
Odpri galerijo
Letošnji maj je bil doslej najtoplejši v obdobju zgodovine meritev temperature. FOTO: Pauline Askin/Reuters

Znaki globalnega segrevanja so vedno očitnejši. Letošnji maj je bil doslej najtoplejši v obdobju zgodovine meritev temperature. To velja tudi za Sibirijo, kjer pa na severu ob taljenju večnega ledu prežijo nove nevarnosti. Mikrobi v zamrznjenem stanju preživijo zelo dolgo in v posamezne dele sveta so se začele vračati nekatere bolezni.

Nemška tiskovna agencija DPA ob poročilih o rekordno toplih mesecih znova omenja primer iz leta 2016. Takrat je na sibirskem polotoku Jamal nenadoma zbolelo več ljudi, sedemdeset so jih zdravili v bolnišnici, dvanajstletnik pa je celo umrl. Vzrok je bil antraks, strup, ki so ga v preteklosti že zlorabili tudi teroristi, a tokrat se je pojavil v naravnem okolju. Po uradni verziji se je deček okužil z zaužitim mesom severnih jelenov. Ti so se po tem, ko so se temperature povišale, pasli na območjih, ki jim je prej vladal večni led, in se okužili prek odtajanih mikrobov.



Severni jeleni utegnejo zaradi taljenja večnega ledu postati prenašalci davno izginulih bolezni. FOTO: Denis Sinyakov/Reuters
Severni jeleni utegnejo zaradi taljenja večnega ledu postati prenašalci davno izginulih bolezni. FOTO: Denis Sinyakov/Reuters


Zamrznjene bakterije lahko preživijo stoletja


Kako nevarno je torej taljenje ledu in kaj se skriva pod ledom? »Nevarnosti je zelo veliko,« pravi nemški virolog Jonas Schmidt Chanasit. »Različne bakterije predvsem na truplih zmrznjenih živali lahko preživijo tudi stoletja.«

In prav letos je bila Sibirija izredno izpostavljena. Maj je bil nasploh najtoplejši od začetka meritev leta 1979, največjo toplotno spremembo pa je bilo zaznati prav v Sibiriji, saj je bila temperatura letos deset stopinj višja od povprečja med letoma 1981 in 2010. Pa tudi na Aljaski in Antarktiki so bile temperature visoko nad povprečjem.

Virologi se zdaj bojijo, da bo taljenje ledu vrnilo v svet bolezni, ki so že zdavnaj pozabljene. V najhujšem primeru prave epidemije, saj so tudi na teh območjih, ki se znova talijo, pred stoletji pokopavali za boleznimi umrle ljudi, ki so v ledu ostali nekakšna preživetvena enota za bakterije in mikrobe. Že pred več kot desetletjem so tako strokovnjaki z ameriškega inštituta za alergije in infekcijske bolezni naleteli na množično grobišče Inuitov. Iz dva metra globokega groba so izkopali žensko truplo, ki je bilo v zemlji petinsedemdeset let.

Stalni led in zaloge telesne maščobe so v več kot sedmih desetletjih lepo ohranile viruse v pljučih trupla, zato so raziskovalci lahko dokazali, da so tam pokopani Inuiti umrli za špansko gripo. Hkrati so potrdili, da s časom moč virusov pojema in da je prenos okužbe bistveno počasnejši in težji.

Sibirsko pleme Nenetov na polotoku Jamal se že stoletja preživlja z rejo severnih jelenov. Zdaj to postaja nevarno za zdravje. FOTO: Denis Sinyakov/Reuters
Sibirsko pleme Nenetov na polotoku Jamal se že stoletja preživlja z rejo severnih jelenov. Zdaj to postaja nevarno za zdravje. FOTO: Denis Sinyakov/Reuters

 

Virusi hitro po odtajanju odmrejo


Večina virusov sicer kmalu po odtajanju odmre, saj naleti na vplive iz okolja. Najbolj verjetna je okužba, če bi živali ali ljudje prišli v stik z virusom neposredno po tem, ko se truplo odtaja. Bolj odporne pa so bakterije, ki so zato tudi nevarnejše. Posebej antraks je izredno trdovraten in v preteklosti so že znani primeri, ko so obolele cele črede jelenov. Tudi v zadnjih letih je bilo kar nekaj poročil o boleznih, zato so številne živali na tem območju preventivno cepili.

Na tem območju so zelo aktivni ruski znanstveniki, ki so pred dvema letoma v Jakutiji na severovzhodu Sibirije v plasteh, katerih starost so ocenili na tri milijone let, naleteli na mikroorganizme. Po njihovih ocenah je zelo veliko tveganje, da bo ob stiku današnjih bakterij s »prazgodovinskimi« prišlo do nam neznanih mutacij. V skrajnem primeru bi šlo lahko za zelo nevarne nove vrste. 

Preberite še:

Komentarji: