Greta, papež, fotografi črne luknje ali kdo bo dobil Nobelovo nagrado
Teden Nobelovih nagrad: V javnosti odmevajo nekatera imena, a švedski in norveški komite znata presenetiti
Odpri galerijo
Letos bosta podeljeni dve nagradi za književnost. Foto Jonathan Nackstrand Afp
Smo v tistem tednu v letu, ko nekaj oseb prejme čisto poseben telefonski klic iz Švedske. »Spala sem [ko so me klicali]. Na Švedskem o dobitniku odločijo dopoldne, v Kaliforniji pa je bilo malo pred drugo uro zjutraj. Zelo sem bila presenečena. Tudi nad tem, kako hitro se je nato razvijalo. Predsednik odbora, odgovornega za izbor, mi je rekel: 'Novinarji bodo začeli klicati čez 15 minut. Svetujem vam, da popijete skodelico kave,'« je z nasmehom na obrazu pred leti o klicu, da je prejela Nobelovo nagrado za medicino, povedala Elizabeth Blackburn.
Danes bodo sredi dneva razglasili letošnjega dobitnika prestižne nagrade za medicino, nato do konca tedna sledijo še razglasitve nagrad za fiziko, kemijo, literaturo – letos bodo podelili dve – in mir ter nato še v ponedeljek za ekonomijo.
Lepota Nobelovih nagrad je v tem, da je dobitnike težko napovedati, a pogosto javnost spomnijo na pomembno (znanstveno) delo, katerega pravo vrednost pokaže šele čas. Le sem ter tja so dobitniki nekoliko bolj očitni. Denimo leta 2013, ko sta si leto po potrditvi obstoja »božjega delca« v Cernovem velikem hadronskem trkalniku nagrado razdelila François Englert in Peter Higgs. Zadnji je obstoj delca – Higgsovega bozona – napovedal že leta 1964, a nagrado podelijo le znanstvenikom, katerih teoretsko delo je potrjeno z dokazi. Tudi zato je slavni teoretski fizik Stephen Hawking nikoli ni dobil.
Za fiziko bi bilo letos tako morda logično pričakovati, da bodo dobitniki iz kolaboracije Event Horizon Telescope, ki je letos predstavila prvo fotografijo črne luknje. A predstavitev se je zgodila aprila, švedska akademija za znanost pa nominacije sprejema samo do februarja, ko so o fotografiji nevidnega le šepetali.
Lani je za fiziko (pa tudi za kemijo) nagrado dobila kanadska profesorica Donna Strickland, saj je bila šele tretja ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado za fiziko v 118-letni zgodovini podeljevanja. »Veseliti se moramo uspehov fizičark, saj nas je veliko. Upam, da bo prepoznavnost našega dela sčasoma dobila hitrejši zagon,« je povedala. Številni podatki namreč kažejo, da ženske v znanosti, tehnologiji, inženirstvu in matematiki še prepogosto čutijo zapostavljenost ali celo odkrito spolno diskriminacijo. Skupno je Nobelovo nagrado v vseh kategorijah dobilo le 51 žensk (Marie Curie jo je dobila dvakrat), od leta 1901 do 2018 so podelili 590 nagrad, in sicer skupno 935 osebam in organizacijam.
Letos bodo podelili kar dve nagradi za književnost, in sicer za leti 2018 in 2019, saj je lani niso podelili zaradi spolnega škandala. Več članov akademije je namreč lani odstopilo po tem, ko se je razkrilo, da je Jean-Claude Arnault, pomemben član švedskega kulturnega življenja in mož pesnice Katarine Frostenson, ki je bila članica akademije, obtožen in kasneje tudi spoznan za krivega spolnega nadlegovanja in posilstva. Nagrade tako lani niso podelili prvič po letu 1943, ko je divjala druga svetovna vojna. Tudi na področju književnosti je nemogoče napovedati dobitnika, saj akademija pogosto preseneti. Med morebitnimi dobitniki se omenja Georgea R. R. Martina, a stavnice najviše postavljajo kanadsko pesnico in esejistko Anne Carson in Maryse Condé, pisateljico z Guadeloupa, ki ustvarja v Parizu in je lani prejela tudi alternativno Nobelovo nagrado, s katero so švedski književniki zapolnili praznino.
V javnosti je zagotovo najbolj pričakovana petkova razglasitev. Bo Nobelovo nagrado za mir prejela švedska najstnica Greta Thunberg, ki je s svojim bojem za okolje v zadrego spravila svetovne politike in si pridobila naklonjenost milijonov? Z rosnimi šestnajstimi leti bi postala najmlajša dobitnica, do zdaj je bila najmlajša borka za človekove pravice Malala Jusafzaj, ki je leta 2014 nagrado prejela pri sedemnajstih letih, švedska aktivistka bi bila tudi prva po Al Goru in medvladnem forumu o podnebnih spremembah (IPCC), ki bi nagrado dobila za opozarjanje na posledice spreminjanja okolja. A morda sta njena pogum in neposrednost preveč za norveški komite? Ta sicer lahko izbira med 301 nominacijo, uradno kandidati niso znani.
Kot morebitne dobitnike nekoliko glasneje omenjajo etiopskega premiera Abija Ahmeda za mirovni sporazum z Eritrejo, organizacijo Novinarji brez meja in druge podobne, ki se borijo za svobodo medijev, papeža Frančiška, agencijo Združenih narodov za begunce (UNHCR) in njenega vodjo Filippa Grandija.
Danes bodo sredi dneva razglasili letošnjega dobitnika prestižne nagrade za medicino, nato do konca tedna sledijo še razglasitve nagrad za fiziko, kemijo, literaturo – letos bodo podelili dve – in mir ter nato še v ponedeljek za ekonomijo.
Laserske inovacije prepričale podeljevalce Nobelovih nagrad
Nobel brez polemike
Nobelova nagrada tokrat za terapijo, ki spreminja zdravljenje raka
Frances Arnold, George Smith in Gregory Winter dobijo Nobelovo nagrado za kemijo
Kvantne sanje napol Slovenca, napol Škota
»Ne iščite nasvetov, pač pa delajte, kar vas zanima«
Nobel brez polemike
Nobelova nagrada tokrat za terapijo, ki spreminja zdravljenje raka
Frances Arnold, George Smith in Gregory Winter dobijo Nobelovo nagrado za kemijo
Kvantne sanje napol Slovenca, napol Škota
»Ne iščite nasvetov, pač pa delajte, kar vas zanima«
Lepota Nobelovih nagrad je v tem, da je dobitnike težko napovedati, a pogosto javnost spomnijo na pomembno (znanstveno) delo, katerega pravo vrednost pokaže šele čas. Le sem ter tja so dobitniki nekoliko bolj očitni. Denimo leta 2013, ko sta si leto po potrditvi obstoja »božjega delca« v Cernovem velikem hadronskem trkalniku nagrado razdelila François Englert in Peter Higgs. Zadnji je obstoj delca – Higgsovega bozona – napovedal že leta 1964, a nagrado podelijo le znanstvenikom, katerih teoretsko delo je potrjeno z dokazi. Tudi zato je slavni teoretski fizik Stephen Hawking nikoli ni dobil.
Za fiziko bi bilo letos tako morda logično pričakovati, da bodo dobitniki iz kolaboracije Event Horizon Telescope, ki je letos predstavila prvo fotografijo črne luknje. A predstavitev se je zgodila aprila, švedska akademija za znanost pa nominacije sprejema samo do februarja, ko so o fotografiji nevidnega le šepetali.
Lani je za fiziko (pa tudi za kemijo) nagrado dobila kanadska profesorica Donna Strickland, saj je bila šele tretja ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado za fiziko v 118-letni zgodovini podeljevanja. »Veseliti se moramo uspehov fizičark, saj nas je veliko. Upam, da bo prepoznavnost našega dela sčasoma dobila hitrejši zagon,« je povedala. Številni podatki namreč kažejo, da ženske v znanosti, tehnologiji, inženirstvu in matematiki še prepogosto čutijo zapostavljenost ali celo odkrito spolno diskriminacijo. Skupno je Nobelovo nagrado v vseh kategorijah dobilo le 51 žensk (Marie Curie jo je dobila dvakrat), od leta 1901 do 2018 so podelili 590 nagrad, in sicer skupno 935 osebam in organizacijam.
Po škandalu kar dve za književnost
Letos bodo podelili kar dve nagradi za književnost, in sicer za leti 2018 in 2019, saj je lani niso podelili zaradi spolnega škandala. Več članov akademije je namreč lani odstopilo po tem, ko se je razkrilo, da je Jean-Claude Arnault, pomemben član švedskega kulturnega življenja in mož pesnice Katarine Frostenson, ki je bila članica akademije, obtožen in kasneje tudi spoznan za krivega spolnega nadlegovanja in posilstva. Nagrade tako lani niso podelili prvič po letu 1943, ko je divjala druga svetovna vojna. Tudi na področju književnosti je nemogoče napovedati dobitnika, saj akademija pogosto preseneti. Med morebitnimi dobitniki se omenja Georgea R. R. Martina, a stavnice najviše postavljajo kanadsko pesnico in esejistko Anne Carson in Maryse Condé, pisateljico z Guadeloupa, ki ustvarja v Parizu in je lani prejela tudi alternativno Nobelovo nagrado, s katero so švedski književniki zapolnili praznino.
Letos bosta podeljeni dve nagradi za književnost. Foto Jonathan Nackstrand Afp
In mir?
V javnosti je zagotovo najbolj pričakovana petkova razglasitev. Bo Nobelovo nagrado za mir prejela švedska najstnica Greta Thunberg, ki je s svojim bojem za okolje v zadrego spravila svetovne politike in si pridobila naklonjenost milijonov? Z rosnimi šestnajstimi leti bi postala najmlajša dobitnica, do zdaj je bila najmlajša borka za človekove pravice Malala Jusafzaj, ki je leta 2014 nagrado prejela pri sedemnajstih letih, švedska aktivistka bi bila tudi prva po Al Goru in medvladnem forumu o podnebnih spremembah (IPCC), ki bi nagrado dobila za opozarjanje na posledice spreminjanja okolja. A morda sta njena pogum in neposrednost preveč za norveški komite? Ta sicer lahko izbira med 301 nominacijo, uradno kandidati niso znani.
Kot morebitne dobitnike nekoliko glasneje omenjajo etiopskega premiera Abija Ahmeda za mirovni sporazum z Eritrejo, organizacijo Novinarji brez meja in druge podobne, ki se borijo za svobodo medijev, papeža Frančiška, agencijo Združenih narodov za begunce (UNHCR) in njenega vodjo Filippa Grandija.
