Hčerka revnega angleškega rudarja zatresla zaslišanje
Nekdanja visoka zunanjepolitična svetovalka Bele hiše je bila ena najpomembnejših prič v sklopu javnih zaslišanj pred ustavno obtožbo.
Odpri galerijo
»Ruska vlada je upala na natanko to, kar se sedaj dogaja – velike strankarske delitve,« je dejala Fiona Hill, nekdanja svetovalka za nacionalno varrnost. FOTO: Loren Elliott/Reuters
Ko je se pojavila v najpomembnejši vlogi v življenju do zdaj, sploh ni bila več na položaju, ki jo je pripeljal do tja. Fiona Hill, nekdanja visoka zunanjepolitična svetovalka Bele hiše, je bila ena najpomembnejših prič v sklopu javnih zaslišanj pred ustavno obtožbo predsednika Donalda Trumpa. Prva pomembna razlika z večino drugih prič je že v tem, da ni rojena Američanka, druga v povsem drugačnem socialnem položaju, v katerem je odraščala.
Fiona Hill, strokovnjakinja za Rusijo, se je rodila v rudarsko družino na severovzhodu Anglije, ki se je ves čas borila z revščino. »Ko je bil oče Alfred star 14 let, se je pridružil očetu, bratom, stricem in bratrancem, ki so že delali v rudniku, da so lahko preskrbeli svoje družine,« je svoje življenje kolegom po poročanju BBC opisala 54-letna specialistka za zunanje zadeve. Da bi ilustrirala svoje otroštvo, je navedla enega izmed pripetljajev iz šolskih klopi.
Ko je bila stara enajst let, je eden izmed sošolcev, med tem ko so pisali preizkus znanja, zanetil ogenj na njenih laseh, spetih v čop. Odzvala se je odločno: z rokami je pogasila ogenj in do konca rešila test. »Posledice so bile precej nesrečne. Po tem dogodku me je oče ostrigel 'na lonec'. In tako sem na šolski fotografiji zgledala kot … Richard III.,« je BBC povzel njene besede.
Čeprav se je v ZDA preselila šele konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, govori o njih kot deželi sanj, podobno kot migranti v starih časih. Prepričanja je, da v veliki Britaniji s svojim socialnim ozadjem nikoli ne bi mogla doseči tega, kar je v ZDA. Vselej si je menda po tihem želela, da bi se družina preselila čez lužo, toda oče teh njenih sanj ni delil z njo. Priložnost je prišla povsem po naključju: med študentsko izmenjavo v Sovjetski zvezi je srečala ameriškega profesorja, ki ji je povedal za možnost šolanja v ZDA. Leta 1989 se je preselila in začela študirati na Harvardu, kjer je nato tudi doktorirala. Ameriška državljanka je postala leta 2002.
V tridesetletni karieri se je uveljavila kot ena največjih poznavalk Rusije in Putina na zahodu (o njem je napisala tudi biografijo), kot strokovnjakinja za nacionalno varnost je delala je za tri ameriške predsednike, Georga W. Busha, Baracka Obamo in Donalda Trumpa, dokler ni 19. julija letos odstopila.
Slednje jo je tudi pripeljalo do deseturnega zaslišanja pred predstavniškim domom, ko je med drugim republikance vljudno zaprosila, naj vendar nehajo zavajati s teorijami, da se je kdo drug kot Rusija vpletal v ameriške volitve 2016. »Ruski cilj je bil leta 2016, da ustvari oblak dvoma glede zmagovalca predsedniških volitev. Ruska vlada je upala na natanko to, kar se sedaj dogaja – velike strankarske delitve,« je med drugim dejala.
Neizposno socialno ozadje
Fiona Hill, strokovnjakinja za Rusijo, se je rodila v rudarsko družino na severovzhodu Anglije, ki se je ves čas borila z revščino. »Ko je bil oče Alfred star 14 let, se je pridružil očetu, bratom, stricem in bratrancem, ki so že delali v rudniku, da so lahko preskrbeli svoje družine,« je svoje življenje kolegom po poročanju BBC opisala 54-letna specialistka za zunanje zadeve. Da bi ilustrirala svoje otroštvo, je navedla enega izmed pripetljajev iz šolskih klopi.
Ko je bila stara enajst let, je eden izmed sošolcev, med tem ko so pisali preizkus znanja, zanetil ogenj na njenih laseh, spetih v čop. Odzvala se je odločno: z rokami je pogasila ogenj in do konca rešila test. »Posledice so bile precej nesrečne. Po tem dogodku me je oče ostrigel 'na lonec'. In tako sem na šolski fotografiji zgledala kot … Richard III.,« je BBC povzel njene besede.
Hillova je prosila republikance v ZDA, naj nehajo zavračati dejstva, ker ima to resne posledice v času, ko se ruske varnostne sile spet pripravljajo, da ponovijo to, kar jim je uspelo leta 2016. FOTO: Reuters
Selitev v deželo svobodnih
Čeprav se je v ZDA preselila šele konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, govori o njih kot deželi sanj, podobno kot migranti v starih časih. Prepričanja je, da v veliki Britaniji s svojim socialnim ozadjem nikoli ne bi mogla doseči tega, kar je v ZDA. Vselej si je menda po tihem želela, da bi se družina preselila čez lužo, toda oče teh njenih sanj ni delil z njo. Priložnost je prišla povsem po naključju: med študentsko izmenjavo v Sovjetski zvezi je srečala ameriškega profesorja, ki ji je povedal za možnost šolanja v ZDA. Leta 1989 se je preselila in začela študirati na Harvardu, kjer je nato tudi doktorirala. Ameriška državljanka je postala leta 2002.
V tridesetletni karieri se je uveljavila kot ena največjih poznavalk Rusije in Putina na zahodu (o njem je napisala tudi biografijo), kot strokovnjakinja za nacionalno varnost je delala je za tri ameriške predsednike, Georga W. Busha, Baracka Obamo in Donalda Trumpa, dokler ni 19. julija letos odstopila.
Slednje jo je tudi pripeljalo do deseturnega zaslišanja pred predstavniškim domom, ko je med drugim republikance vljudno zaprosila, naj vendar nehajo zavajati s teorijami, da se je kdo drug kot Rusija vpletal v ameriške volitve 2016. »Ruski cilj je bil leta 2016, da ustvari oblak dvoma glede zmagovalca predsedniških volitev. Ruska vlada je upala na natanko to, kar se sedaj dogaja – velike strankarske delitve,« je med drugim dejala.
