Iranski general, ki je ostro zagrozil Trumpu
»Blizu vas smo, kjer si niti predstavljati ne morete,« je eden najvplivnejših ljudi na Bližnjem vzhodu sporočil predsedniku ZDA.
Odpri galerijo
Kasem Sulejmani (v sredini) FOTO: AP
Iranski general Kasem Sulejmani je predsedniku ZDA Donaldu Trumpu po poročanju BBC poslal svareče opozorilo, če bi ZDA napadle Iran: »Uničili bomo vse, kar imate.«
Če bodo ZDA začele vojno, jo bo islamska republika končala, je dodal. Tako se je odzval na tvit, ki ga je Trump namenil iranskemu predsedniku Hasanu Rohaniju, ko je ta izjavil, da bi »morala merila vedeti, da je mir z Iranom mati vsega miru in vojna z Iranom mati vseh vojn«. Trump je Rohaniju sporočil, naj »nikoli več ne grozi ZDA«.
Odnosi med Teheranom in Washingtonom so se poslabšali po tem, ko je Trump umaknil podporo dogovoru, ki ga je Iran sklenil z zahodnimi državami leta 2015 in v skladu s katerim so bile odpravljene sankcije proti islamski državi, ko je ta obljubila, da se odpove svojemu jedrskemu orožju.
Enainšestdesetletni Sulejmani, general-major iz vrst elitne Revolucionarne garde in vrhovni poveljnik Kudsa, njenih posebnih enot, zadolženih za operacije zunaj Irana (ki so od leta 2007 na ameriškem seznamu terorističnih organizacij), je pojasnil, da se je moral »kot vojak odzvati na grožnje«. »Govorite z menoj, ne s predsednikom. Pod častjo mu je, da bi vam odgovoril,« je sporočil Trumpu. »Blizu vas smo, kjer si niti predstavljati ne morete. Pridite. Pripravljeni smo,« je dodal in predsedniku ZDA očital, da uporablja jezik »nočnih klubov in kazinojev«.
Sulejmani se zdi kot človek, s katerim ni dobro češenj zobati. The New Yorker je poročal, da ima neverjetno karizmo. Njegove vojaške sposobnosti mu priznavajo tudi najhujši sovražniki. Igral je pomembno vlogo pri izgonu IS iz Iraka in Sirije. Ko so borci IS zavzeli Mosul, Tikrit in več drugih mest, blizu je bil tudi padec Bagdada, je Sulejmani odšel v iraško prestolnico in prevzel njeno obrambo. Po zaustavitvi ofenzive IS v Iraku je moral odhiteti na pomoč prijatelju Al Asadu v Damask.
Tisti, ki ga poznajo, ga opisujejo kot vedno mirnega človeka, ki le redko povzdigne glas. »V prostoru je lahko deset ljudi, a ko pride Sulejmani, se ne usede zraven njih. Usede se na drugo stran prostora, sam in tiho. Ne govori veliko, preprosto sedi in posluša,« je o njem za newyorker.com povedal eden izmed nekdanjih visokih iranskih politikov.
Mediji so ga med drugim razglasili za čuvaja islamske revolucije, pa tudi temnega viteza in enega najmočnejših ljudi v regiji. Velja za najbolj nevarnega bojevnika Bližnjega vzhoda, pa tudi za človeka, ki ga Američani sovražijo, in enega njihovih največjih sovražnikov. Trn v peti ZDA je še iz 80. let prejšnjega stoletja in iransko-iraških vojn. Na iranski družbeni lestvici se je začel vzpenjati po islamski revoluciji leta 1979. Do revolucije je bil sin revnega kmeta nekvalificiran delavec. Revolucionarni gardi se je pridružil v prvih dneh revolucije. Na čelo Kudsa se je povzpel leta 1998, od tedaj pa gradi svoj vpliv.
Po ameriški invaziji na Irak po terorističnih napadih na ZDA septembra 2001 je Sulejmani začel graditi »os upora« proti Washingtonu in zaveznicam ne le v Iraku, temveč v vsej regiji. Po padcu režima Sadama Huseina leta 2003 je aktivno začel sodelovati pri krepitvi šiitske večine v Iraku, za katerega pravijo, da je njegov drugi dom.
Politika ga ne zanima, pravi, da želi do konca ostati vojak.
Če bodo ZDA začele vojno, jo bo islamska republika končala, je dodal. Tako se je odzval na tvit, ki ga je Trump namenil iranskemu predsedniku Hasanu Rohaniju, ko je ta izjavil, da bi »morala merila vedeti, da je mir z Iranom mati vsega miru in vojna z Iranom mati vseh vojn«. Trump je Rohaniju sporočil, naj »nikoli več ne grozi ZDA«.
Odnosi med Teheranom in Washingtonom so se poslabšali po tem, ko je Trump umaknil podporo dogovoru, ki ga je Iran sklenil z zahodnimi državami leta 2015 in v skladu s katerim so bile odpravljene sankcije proti islamski državi, ko je ta obljubila, da se odpove svojemu jedrskemu orožju.
Napad na Iran naslendji mesec?
Avstralski varnostni viri trdijo, da bi lahko Trump že naslednji mesec bombardiral iranske jedrske objekte, poroča ABC. Avstralski premier Malcolm Turnbull je poročanje označil za špekulacijo.
Avstralski varnostni viri trdijo, da bi lahko Trump že naslednji mesec bombardiral iranske jedrske objekte, poroča ABC. Avstralski premier Malcolm Turnbull je poročanje označil za špekulacijo.
Enainšestdesetletni Sulejmani, general-major iz vrst elitne Revolucionarne garde in vrhovni poveljnik Kudsa, njenih posebnih enot, zadolženih za operacije zunaj Irana (ki so od leta 2007 na ameriškem seznamu terorističnih organizacij), je pojasnil, da se je moral »kot vojak odzvati na grožnje«. »Govorite z menoj, ne s predsednikom. Pod častjo mu je, da bi vam odgovoril,« je sporočil Trumpu. »Blizu vas smo, kjer si niti predstavljati ne morete. Pridite. Pripravljeni smo,« je dodal in predsedniku ZDA očital, da uporablja jezik »nočnih klubov in kazinojev«.
Sulejmani se zdi kot človek, s katerim ni dobro češenj zobati. The New Yorker je poročal, da ima neverjetno karizmo. Njegove vojaške sposobnosti mu priznavajo tudi najhujši sovražniki. Igral je pomembno vlogo pri izgonu IS iz Iraka in Sirije. Ko so borci IS zavzeli Mosul, Tikrit in več drugih mest, blizu je bil tudi padec Bagdada, je Sulejmani odšel v iraško prestolnico in prevzel njeno obrambo. Po zaustavitvi ofenzive IS v Iraku je moral odhiteti na pomoč prijatelju Al Asadu v Damask.
Tisti, ki ga poznajo, ga opisujejo kot vedno mirnega človeka, ki le redko povzdigne glas. »V prostoru je lahko deset ljudi, a ko pride Sulejmani, se ne usede zraven njih. Usede se na drugo stran prostora, sam in tiho. Ne govori veliko, preprosto sedi in posluša,« je o njem za newyorker.com povedal eden izmed nekdanjih visokih iranskih politikov.
Trn v peti ZDA
Mediji so ga med drugim razglasili za čuvaja islamske revolucije, pa tudi temnega viteza in enega najmočnejših ljudi v regiji. Velja za najbolj nevarnega bojevnika Bližnjega vzhoda, pa tudi za človeka, ki ga Američani sovražijo, in enega njihovih največjih sovražnikov. Trn v peti ZDA je še iz 80. let prejšnjega stoletja in iransko-iraških vojn. Na iranski družbeni lestvici se je začel vzpenjati po islamski revoluciji leta 1979. Do revolucije je bil sin revnega kmeta nekvalificiran delavec. Revolucionarni gardi se je pridružil v prvih dneh revolucije. Na čelo Kudsa se je povzpel leta 1998, od tedaj pa gradi svoj vpliv.
Po ameriški invaziji na Irak po terorističnih napadih na ZDA septembra 2001 je Sulejmani začel graditi »os upora« proti Washingtonu in zaveznicam ne le v Iraku, temveč v vsej regiji. Po padcu režima Sadama Huseina leta 2003 je aktivno začel sodelovati pri krepitvi šiitske večine v Iraku, za katerega pravijo, da je njegov drugi dom.
Politika ga ne zanima, pravi, da želi do konca ostati vojak.
