Janša Bruslju očita preseganje pooblastil, EK njegove izjave ne komentira
Glavni govorec evropske komisije je na vprašanje Dela o premierovih očitkih o preseganju pooblastil dejal, da EK zmeraj ravna v skladu s pogodbami EU.
Odpri galerijo
Unija bi se morala po njegovem mnenju bolj osredotočati na varovanje svojih zunanjih meja, namesto da »pošilja denar in humanitarno pomoč, ki nato končata v rokah teroristov in vojaških vodij«. FOTO: Jure Makovec/AFP
Evropska komisija se s svojimi prizadevanji, da bi zagotovila spoštovanje temeljnih vrednot EU pri državah članicah, sama bliža kršitvi vladavine prava, je v intervjuju za Euronews, ki ga je dal ob robu vrha EU-Zahodni Balkan na Brdu pri Kranju, ocenil premier Janez Janša. Bruslju očita preseganje pooblastil in politično zlorabo pravne države.
»Imamo listino ZN o človekovih pravicah. Imamo evropsko listino o človekovih pravicah, a v jeziku politike, še posebej evropskega parlamenta, lahko na ta seznam vsak doda, kar si pač želi. Zato je to politično zlorabljen izraz in uporabljen za politične spopade,« je dejal.
Kot je nadaljeval, je evropski parlament pač politični organ, a evropska komisija se po pogodbi EU ne bi smela vpletati v politične bitke. V času, ko jo je vodil Jean-Claude Juncker, je temu še bilo tako, nato pa se je s prihodom Ursule von der Leyen to spremenilo. »Mislim, da je to blizu kršitvi vladavine prava, saj mora biti komisija pošten posrednik,« je dejal Janša.
Podpredsednici komisije Věri Jourovi, ki je poleg komisarja Didierja Reyndersa postala najbolj viden obraz Bruslja, ko gre za spoštovanje oziroma kršitve vladavine prava, je Janša očital »dajanje izjav, ki so jasna kršitev pogodbe«. A Jourovo podpirajo evropski mediji, zato lahko nadaljuje, je dodal.
»Če bi se to zgodilo pred 15 leti, po mojem ne bi niti en teden ostala članica komisije. Takrat so bila pravila še jasna,« je dejal premier, pri čemer pa ni pojasnil, katere izjave Jourove točno ima v mislih.
Glede odnosov EU z državami Zahodnega Balkana je Janša opozoril, da Unija ni edini vlagatelj v regiji, ampak ima tekmece, kot so Kitajska, Rusija in Turčija. In medtem ko Unija svoj denar pogojuje s spoštovanjem evropskih standardov in izvedbo reform na področju vladavine prava, njene tekmice ne postavljajo nobenih pogojev, je dejal.
Pogojevanje EU je sicer po besedah Janše pravilno, a le »če je luč na koncu tunela«. »Na naši strani je ena velika prednost: članstvo v EU (...). A če ta perspektiva ni resnična, izgubljamo zagon in zdaj smo v ključnem trenutku.«
Glede strateške avtonomije in vloge EU v svetu je med drugim izpostavil potrebo pa nadaljevanju zavezništva z ZDA, tudi v okviru zveze Nato, a obenem posvaril, da ZDA in Nato »ne bosta rešila problemov in konfliktov na našem dvorišču«, na Balkanu, v Sredozemlju, v Afriki.
Unija bi se morala po njegovem mnenju bolj osredotočati na varovanje svojih zunanjih meja, namesto da »pošilja denar in humanitarno pomoč, ki nato končata v rokah teroristov in vojaških vodij«.
Glede Afganistana je Janša menil, da »je naša obveznost pomagati tistim, ki so pomagali nam«, a obenem poudaril, da »v Evropi ni prostora za deset milijonov Afganistancev«. »EU ne bo ponovila napake, ki so jo nekatere države članice naredile leta 2015,« je dejal.
»Imamo listino ZN o človekovih pravicah. Imamo evropsko listino o človekovih pravicah, a v jeziku politike, še posebej evropskega parlamenta, lahko na ta seznam vsak doda, kar si pač želi. Zato je to politično zlorabljen izraz in uporabljen za politične spopade,« je dejal.
Glavni govorec evropske komisije Eric Mamer je na vprašanje Dela o premierovih očitkih pojasnil, da nikoli ne komentirajo izjav političnih voditeljev. EK po njegovih besedah zmeraj ravna v skladu s pogodbami EU, katerih varuh tudi je. Pojasnil je tudi, da je evropska komisija subjekt jurisdikcije sodišča EU za svoja dejanja.
Kot je nadaljeval, je evropski parlament pač politični organ, a evropska komisija se po pogodbi EU ne bi smela vpletati v politične bitke. V času, ko jo je vodil Jean-Claude Juncker, je temu še bilo tako, nato pa se je s prihodom Ursule von der Leyen to spremenilo. »Mislim, da je to blizu kršitvi vladavine prava, saj mora biti komisija pošten posrednik,« je dejal Janša.
Podpredsednici komisije Věri Jourovi, ki je poleg komisarja Didierja Reyndersa postala najbolj viden obraz Bruslja, ko gre za spoštovanje oziroma kršitve vladavine prava, je Janša očital »dajanje izjav, ki so jasna kršitev pogodbe«. A Jourovo podpirajo evropski mediji, zato lahko nadaljuje, je dodal.
»Če bi se to zgodilo pred 15 leti, po mojem ne bi niti en teden ostala članica komisije. Takrat so bila pravila še jasna,« je dejal premier, pri čemer pa ni pojasnil, katere izjave Jourove točno ima v mislih.
Glede odnosov EU z državami Zahodnega Balkana je Janša opozoril, da Unija ni edini vlagatelj v regiji, ampak ima tekmece, kot so Kitajska, Rusija in Turčija. In medtem ko Unija svoj denar pogojuje s spoštovanjem evropskih standardov in izvedbo reform na področju vladavine prava, njene tekmice ne postavljajo nobenih pogojev, je dejal.
»Mislim, da je to blizu kršitvi vladavine prava, saj mora biti komisija pošten posrednik,« je dejal Janša. FOTO: Jure Makovec/AFP
Pogojevanje EU je sicer po besedah Janše pravilno, a le »če je luč na koncu tunela«. »Na naši strani je ena velika prednost: članstvo v EU (...). A če ta perspektiva ni resnična, izgubljamo zagon in zdaj smo v ključnem trenutku.«
Glede strateške avtonomije in vloge EU v svetu je med drugim izpostavil potrebo pa nadaljevanju zavezništva z ZDA, tudi v okviru zveze Nato, a obenem posvaril, da ZDA in Nato »ne bosta rešila problemov in konfliktov na našem dvorišču«, na Balkanu, v Sredozemlju, v Afriki.
Unija bi se morala po njegovem mnenju bolj osredotočati na varovanje svojih zunanjih meja, namesto da »pošilja denar in humanitarno pomoč, ki nato končata v rokah teroristov in vojaških vodij«.
Glede Afganistana je Janša menil, da »je naša obveznost pomagati tistim, ki so pomagali nam«, a obenem poudaril, da »v Evropi ni prostora za deset milijonov Afganistancev«. »EU ne bo ponovila napake, ki so jo nekatere države članice naredile leta 2015,« je dejal.
