Karadžić: Z Lune se vidi, da sem nedolžen
V pritožbi zahteva oprostilno sodbo ali novo sojenje, tožilstvo pa dosmrtni zapor.
Odpri galerijo
Ratko Mladić in Radovan Karadžić med vojno v BiH. FOTO: Robin van Lonkhuijsen/Reuters
Na današnjem začetku prizivnega postopka na Mehanizmu za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v Haagu v procesu proti Radovanu Karadžiću, je njegova obramba zahtevala oprostilno sodbo, tožilstvo pa dosmrtni zapor. Haaško sodišče je na prvi stopnji bivšega političnega voditelja bosanskih Srbov obsodilo na 40 let zapora.
Predsedujoči sodnik MICT Theodor Meron je na začetku obravnave pojasnil, da obramba Radovana Karadžića zahteva razveljavitev vseh točk obtožnice, po katerih je bil na prvostopenjskem sojenju spoznan za krivega, in oprostilno sodbo ali novo sojenje. To je v svojem nagovoru zahteval tudi eden izmed njegovih odvetnikov Peter Robinson. Haaško tožilstvo na čelu z glavnim tožilcem Sergejem Brammertzom v nasprotju z obrambo zaradi pravnih in drugih napak, tudi zaradi genocida v sedmih občinah na zahodu BiH, zahteva obsodbo na dosmrtni zapor.
Prizivni postopek na MICT, ki je naslednica haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (Icty) poteka na podlagi pritožbe Karadžića in tožilstva. Karadžić je sodnike obtožil, da so proti njemu vodli politično sojenje in da je bil vnaprej obsojen, tako kot bvosanski Srbi. V pritožbi še trdi, da so sodniki na prvi stopnji vseskozi izhajali iz predpostavke krivice in ne iz predpostavke nedolžnosti ter da se niso ozirali na dokaze obrambe. Po njegovem se iz Lune vidi, da je nedolžen. Njegova obramba tako tudi upa, da bo dokazala, da ni povezave med Karadžićem in Srebrenico.
Vlada Republike srbske je znova odobrila enkratno denarno pomoč v višini 10.000 evrov za osebne stroške haaških obsojencev Radovana Karadžića in Ratka Mladića. Gre za denar davkoplačevalcev, med drugim tudi žrtev vojnih zločinov, za katere sta bila Karadžić in Mladić obsojena na prvi stopnji. V Republiki srbski (RS) se oblast sklicuje na zakon o sodelovanju s haaškim sodiščem, ki dovoljuje proračunsko financiranje obtoženih, ki še niso pravnomočno obsojeni.
V RS so tako haaškim pripornikom v letih 2013/2017 izplačali 80.000 evrov, po trditvah žrtev pa je RS v zadnjih letih namenila okoli 200.000 evrov za projekte, katerih cilj je dokazati, da se v Srebrenici ni zgodil genocid. Po podatkih BIRN je Srbija namenila za financiranje Mladića več denarja kot RS, največ denarja za haaške obtožence pa je namenila Hrvaška.
Karadžić prestaja kazen skupaj z Mladićem
Icty je Karadžića kot predsednika Republike srbske in vrhovnega poveljnika vojske bosanskih Srbov med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 spoznal za krivega med drugim za genocid več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 in večletno obleganje Sarajeva, kjer je bilo v skoraj vsakodnevnem obstreljevanju ubitih več kot 10.000 ljudi. Krivega ga ni spoznal za genocid v sedmih občinah na zahodu BiH in sicer v občinah Bratunac, Vlasenica, Zvornik, Foča, Ključ, Prijedor in Sanski Most. Icty je Karadžića 24. marca 2016 obsodil na 40 let zapora, kazen pa prestaja skupaj z medvojnim sodelavcem v skupnem zločinskem podvigu generalom Ratkom Mladićem, ki je obsojen na dosmrtni zapor, v zaporu v Scheveningnu.
Karadžić je najvišji politik, ki ga je obsodil Icty, prizivni postopek pa naj bi se z izrekom pravnomočne sodbe končal konec leta. Čeprav je Icty na začetku obtožil Karadžića skupaj z bivšim načelnikom generalštaba vojske Republike srbske Mladićem, so kasneje obtožnico modificirali v dve skoraj povsem enaki obtožnici in jima sodili posamično za iste obtožbe, predvsem zaradi genocida. Glavni razlog za spremembo obtožnice je bilo dejstvo, da ju niso aretirali skupaj, tako da se je sojenje Karadžiću začelo prej, kot so prijeli Mladića.
Predsedujoči sodnik MICT Theodor Meron je na začetku obravnave pojasnil, da obramba Radovana Karadžića zahteva razveljavitev vseh točk obtožnice, po katerih je bil na prvostopenjskem sojenju spoznan za krivega, in oprostilno sodbo ali novo sojenje. To je v svojem nagovoru zahteval tudi eden izmed njegovih odvetnikov Peter Robinson. Haaško tožilstvo na čelu z glavnim tožilcem Sergejem Brammertzom v nasprotju z obrambo zaradi pravnih in drugih napak, tudi zaradi genocida v sedmih občinah na zahodu BiH, zahteva obsodbo na dosmrtni zapor.
Prizivni postopek na MICT, ki je naslednica haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (Icty) poteka na podlagi pritožbe Karadžića in tožilstva. Karadžić je sodnike obtožil, da so proti njemu vodli politično sojenje in da je bil vnaprej obsojen, tako kot bvosanski Srbi. V pritožbi še trdi, da so sodniki na prvi stopnji vseskozi izhajali iz predpostavke krivice in ne iz predpostavke nedolžnosti ter da se niso ozirali na dokaze obrambe. Po njegovem se iz Lune vidi, da je nedolžen. Njegova obramba tako tudi upa, da bo dokazala, da ni povezave med Karadžićem in Srebrenico.
Vlada Republike srbske je znova odobrila enkratno denarno pomoč v višini 10.000 evrov za osebne stroške haaških obsojencev Radovana Karadžića in Ratka Mladića. Gre za denar davkoplačevalcev, med drugim tudi žrtev vojnih zločinov, za katere sta bila Karadžić in Mladić obsojena na prvi stopnji. V Republiki srbski (RS) se oblast sklicuje na zakon o sodelovanju s haaškim sodiščem, ki dovoljuje proračunsko financiranje obtoženih, ki še niso pravnomočno obsojeni.
V RS so tako haaškim pripornikom v letih 2013/2017 izplačali 80.000 evrov, po trditvah žrtev pa je RS v zadnjih letih namenila okoli 200.000 evrov za projekte, katerih cilj je dokazati, da se v Srebrenici ni zgodil genocid. Po podatkih BIRN je Srbija namenila za financiranje Mladića več denarja kot RS, največ denarja za haaške obtožence pa je namenila Hrvaška.
Karadžić prestaja kazen skupaj z Mladićem
Icty je Karadžića kot predsednika Republike srbske in vrhovnega poveljnika vojske bosanskih Srbov med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 spoznal za krivega med drugim za genocid več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 in večletno obleganje Sarajeva, kjer je bilo v skoraj vsakodnevnem obstreljevanju ubitih več kot 10.000 ljudi. Krivega ga ni spoznal za genocid v sedmih občinah na zahodu BiH in sicer v občinah Bratunac, Vlasenica, Zvornik, Foča, Ključ, Prijedor in Sanski Most. Icty je Karadžića 24. marca 2016 obsodil na 40 let zapora, kazen pa prestaja skupaj z medvojnim sodelavcem v skupnem zločinskem podvigu generalom Ratkom Mladićem, ki je obsojen na dosmrtni zapor, v zaporu v Scheveningnu.
FOTO: Leon VIDIC/Delo
Karadžić je najvišji politik, ki ga je obsodil Icty, prizivni postopek pa naj bi se z izrekom pravnomočne sodbe končal konec leta. Čeprav je Icty na začetku obtožil Karadžića skupaj z bivšim načelnikom generalštaba vojske Republike srbske Mladićem, so kasneje obtožnico modificirali v dve skoraj povsem enaki obtožnici in jima sodili posamično za iste obtožbe, predvsem zaradi genocida. Glavni razlog za spremembo obtožnice je bilo dejstvo, da ju niso aretirali skupaj, tako da se je sojenje Karadžiću začelo prej, kot so prijeli Mladića.
