Kitajska začenja z gradnjo največjega jeza na svetu

Kitajska je začela z gradnjo največjega hidroelektrarniškega megajezu na svetu, ki so ga že označili za »projekt stoletja. Ogromno strukturo, znano tudi kot hidroelektrarna Motuo, gradijo ob reki Yarlung Tsangpo na tibetanskem ozemlju. Li Qiang je novico obelodanil v soboto na slovesnosti v regiji, ki je obeležila začetek gradnje, od katere pričakujejo, da bo spodbudila rast kitajskih trgov, poroča Guardian.

Omenjeni megaprojekt je bil sicer prvič napovedan leta 2020 kot del kitajskega 14. petletnega načrta. Jez je bil zaradi morebitnega vpliva na milijone ljudi, pa tudi na okolje, deležen kritik Indije in Bangladeša, skozi katera teče reka, pa tudi tibetanskih skupin in okoljevarstvenikov.

Projekt, ki ga je napovedal Li, je načrtovan za spodnji tok reke, poroča uradna državna tiskovna agencija Xinhua. Sestavljen bo iz petih kaskadnih hidroelektrarn, ki bodo letno proizvedle približno 300 milijonov megavatnih ur električne energije, kar bo stalo približno 1,2 bilijona juanov ali 167 milijard dolarjev. Gre za številke, ki presegajo ocene iz leta 2020. Za primerjavo, jez Tri soteske, ki je doslej veljal za največjega v svetu, je stal 254,2 milijarde juanov in proizvede 88,2 milijona megavatnih ur električne energije .

Zračni pogled na jez Tri soteske na reki Jangce v Yichangu v osrednji kitajski provinci Hubei. FOTO: Stringer Shanghai Reuters

Kitajska, največji svetovni onesnaževalec z ogljikom, izvaja ogromno širitev obnovljivih virov energije, saj si prizadeva doseči cilje zmanjšanja emisij in stabilizirati oskrbo z električno energijo. Ima več deset tisoč hidroelektrarn, kar je veliko več kot katera koli druga država.

Megajez Yarlung Tsangpo bo po poročanjih izkoristil energijo, ki jo bo ustvarila reka, ki se bo na približno 50 kilometrov dolgem ovinku v obliki črke U spustila za dva kilometra.

V Indiji in Bangladešu je ljudi strah

Indija in Bangladeš sta izrazila zaskrbljenost glede projekta, saj se bojita, da bi lahko vodo bodisi zadržali bodisi preusmerili stran od njiju.

Jarlung Tsangpo se na svojem jugovzhodnem toku v indijski zvezni državi Arunachal Pradesh in Assam spremeni v reko Brahmaputro, nato pa se kot reka Jamuna izliva v Bangladeš. Zajezitev reke bi lahko prizadela milijone ljudi dolvodno.

»Kitajska lahko to vodo vedno izkoristi kot orožje, tako da jo blokira ali preusmeri,« je januarja za BBC povedal Neeraj Singh Manhas, posebni svetovalec za Južno Azijo pri pobudi Parley Policy Initiative.

Ali si lahko privoščimo, da ne gradimo hidroelektrarn?

Indijska vlada je svojo zaskrbljenost glede projekta uradno izrazila Pekingu decembra in med dvostranskimi srečanji zunanjih ministrov obeh držav januarja. Indija načrtuje gradnjo hidroelektrarne na reki Siang, ki bi delovala kot blažilec pred nenadnimi izpusti vode iz kitajskega jezu in preprečevala poplave na njihovih območjih, navaja BBC.

Kitajsko zunanje ministrstvo je Indijcem že leta 2020 dejalo, da ima Kitajska »legitimno pravico« do zajezitve reke in da je upoštevala vplive na dolvodni tok.

Iz jezu Tri soteske, ogromnega hidroelektrarniškega projekta na reki Jangce, izpuščajo vodo za lajšanje poplavnega pritiska v Yichangu v osrednji kitajski provinci Hubei. FOTO: Str/AFP

Po navedbah BBC je v intervjuju za tiskovno agencijo PTI v začetku tega meseca glavni minister Arunachal Pradesha Pema Khandu izrazil zaskrbljenost, da bi se lahko reki Siang in Brahmaputra znatno izsušili, ko bo jez dokončan.

Dodal je, da bo jez »povzročil eksistenčno grožnjo našim plemenom in našemu preživetju. Gre za precej resno situacijo, saj bi Kitajska lahko to uporabila celo kot nekakšno vodno bombo«.

»Recimo, da bi zgradili jez in bi nenadoma spustili vodo - celoten pas Siang bi bil uničen,« je dejal. »Predvsem bi pleme Adi in podobne skupine ... doživelo uničujoče posledice za vso lastnino, zemljo in predvsem človeška življenja.«

Uradniki so v odgovor dejali, da Kitajska ne išče »vodne hegemonije« in nikoli ne išče »koristi zase na račun svojih sosedov«.

»Kitajska bo še naprej vzdrževala obstoječe kanale izmenjave z državami v nižje ležečih območjih in okrepila sodelovanje pri preprečevanju in blaženju nesreč,« je decembra dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva.

Voda orožje v indijskih rokah

Spomnimo: vprašanje vode je postalo ključno za prihodnost odnosov med Indijo in Pakistanom, smo poročali v Delu maja letos. Indija je napovedala, da bo razveljavila sporazum o vodi reke Ind iz leta 1960, kar bi imelo katastrofalne posledice za pakistanske kmete, ki so odvisni od te reke za oskrbo z vodo. Če bo Indija res povečala porabo, bi to pomenilo, da bo Pakistan brez dovolj vode za svojo kmetijsko proizvodnjo, kar bi imelo hude gospodarske posledice.

Ko voda postane orožje

Kitajska, ki že dolgo podpira Pakistan, se je vključila v ta spor z ambicioznimi infrastrukturnimi projekti, kot je gradnja jezov, ki bi Pakistanu omogočili večjo vodno samostojnost. Peking je pripravljen pomagati Pakistanu pri iskanju rešitev, tudi če bi to pomenilo spopad z Indijo v zvezi z vprašanjem vode.

Kriza v Kašmirju, kjer so se že zgodili napadi, je izpostavila, kako je vprašanje vode tesno povezano z vojaškimi in političnimi napetostmi. Indija grozi, da bo s spremembami na reki Ind še bolj povečala pritisk na Pakistan, kar je bila za Islamabad jasna vojna napoved.

Protesti v Tibetu

Tibetanske skupine so opozorile tudi na prisotnost svetih krajev ob reki in pomanjkanje informacij o morebitnem razseljevanju prebivalstva. Proti protestom je oblast brutalno ukrepala. Lani je bilo med protesti proti jezu Kamtok na zgornjem toku reke Jangce aretiranih na stotine ljudi, ker da naj bi jez grozil z razseljevanjem tisočev prebivalcev in potopitvijo starodavnih budističnih samostanov. Jez Tri soteske naj bi razselil približno 1,5 milijona ljudi .

Okoljevarstveniki so izrazili tudi zaskrbljenost glede prostoživečih živali v regiji, pa tudi zaradi znatnih tektonskih premikov, hudih zemeljskih plazov in ekstremne geografije na območju, kjer naj bi jez potekal.

Kitajska vlada zavrača kritike in pravi, da bo projekt spodbudil delovna mesta v regiji, povečal domačo oskrbo z energijo in spodbudil razvoj v sektorju obnovljivih virov energije. »Poseben poudarek je treba nameniti ohranjanju okolja, da bi preprečili okoljsko škodo,« je dejal Li.