Dovolj imajo pijančevanja; tudi Hrvati bodo omejili prodajo alkohola

Poletne noči v Splitu, na Hvaru in v drugih priljubljenih hrvaških turističnih središčih že vrsto let zaznamujejo prizori, ki vse manj spominjajo na idilične počitnice. Ulice, polne pijanih, glasnih in včasih celo nasilnih turistov, so postale del vsakdana, ki kvari ugled destinacij in povzroča preglavice tako domačinom kot policiji, pišejo hrvaški mediji. 

Zdi se, da se Hrvaška pripravlja na odločen obračun s tovrstnim »žurerskim« turizmom. Kot poroča Jutarnji list, se obeta tektonska sprememba, ki bi lahko že od poletja 2026 korenito spremenila podobo hrvaških mest. Pobudo za spremembe je sprožil splitski župan Tomislav Šuta, ki je že v predvolilnem obdobju obljubil, da bo od vlade zahteval spremembe zakona o trgovini.

Pobudo za spremembe je sprožil splitski župan Tomislav Šuta. FOTO: Zvonimir Barisin/Cropix

Njegov predlog je preprost: lokalnim skupnostim, torej mestom in občinam, naj se omogoči, da same odločajo o delovnem času trgovin, ki prodajajo alkohol. Glavni cilj je ustaviti opijanje in divjanje na javnih površinah z omejitvijo prodaje alkohola v večernih in nočnih urah. Kot še piše Jutarnji list, se je pobudi pridružil tudi Hvar, ki si prav tako prizadeva demotivirati razuzdane turiste.

Ne pij, ko živiš

Čeprav so se v medijih sprva pojavile informacije, da naj bi ministrstvo za gospodarstvo pobudo zavrnilo, so te navedbe hitro demantirali. Iz ministrstva so sporočili, da predlog nikakor ni bil zavrnjen.

»Ministrstvo predloga mesta Split ni zavrnilo, temveč ga je vključilo v postopek spreminjanja zakona o trgovini. Predlog je zdaj predmet nadaljnjih posvetovanj in analiz, ki so sestavni del priprave prihodnjih zakonskih sprememb.« Pojasnil je, da je bila prejšnja pobuda slabo strukturirana, zdaj pa so v dialogu z lokalnimi skupnostmi dosegli napredek.

Lokalnim skupnostim naj bi bilo omogočeno, da same odločajo o delovnem času trgovin. FOTO: Jure Eržen/Delo

Iz ministrstva so še dodali, da zakonov ne sprejemajo »čez noč ali na podlagi političnih interpretacij«, temveč po predpisanem postopku in na podlagi strokovne analize, ter pričakujejo, da bo pobuda sprejeta v okviru zakonskih sprememb do začetka prihodnje turistične sezone.

Japonska poziva mlade, naj zaužijejo več alkohola

V 920 nadzorih na Hrvaškem so sicer ugotovili le deset kršitev, kar kaže, da problem ni v prodaji mladoletnikom, temveč v pretirani dostopnosti alkohola polnoletnim turistom skozi vso noč. Če bo predlog sprejet, bo to pomenilo konec za številne majhne trgovine v Splitu in drugih mestih, ki so se specializirale za nočno prodajo pijač in so postale glavna postaja za turiste na poti na zabavo.

Kebrov zakon

Hrvaška pri tem ne bo orala ledine. Številne sredozemske države so se s podobnimi težavami že spopadle in jih uspešno rešile. Jutarnji list navaja primer Španije, kjer so na Balearih (Majorka, Ibiza) trgovinam, supermarketom in bencinskim črpalkam prepovedali prodajo alkohola med 21.30 in 8. uro zjutraj. Alkohol je sicer mogoče dobiti v barih in restavracijah, vendar ga ni dovoljeno odnašati s seboj. Podobno prakso ima Italija, kjer je v mestih, kot so Rim, Firence in Milano, po 22. uri prepovedan nakup pijač v steklenicah.

Evropejci smo svetovni rekorderji v pitju alkohola

V Sloveniji je prepovedana prodaja alkoholnih pijač v trgovinah med 21. uro zvečer in 7. uro zjutraj. Zakon o omejevanju porabe alkohola, ki ga je država uveljavila 16. marca 2003 in se ga je hitro oprijelo poimenovanje Kebrov zakon, po takratnem zdravstvem ministru zdravstveni minister Dušanu Kebru, je v družbi sprožil eno najburnejših javnih razprav tistega časa. Pole prepovedi prodaje alkohola ponoči je uvedel tudi  prepoved točenja žganih pijač v lokalih do 10. ure zjutraj.

Edina stroga prepoved, ki jo inšpektorji nadzirajo, je prodaja alkohola mladoletnim. FOTO: Marjeta Šoštarič

Čeprav so bili cilji zakona usmerjeni v varovanje javnega zdravja in zmanjševanje škodljivih posledic čezmernega pitja, predvsem med mladostniki, ga je spremljalo glasno nasprotovanje. Številni kritiki so potezo označili za nesorazmeren poseg v osebno svobodo in prosto gospodarsko pobudo, v vročih debatah pa se je pogosto omenjala celo beseda »prohibicija«, ki je poudarjala strogost in omejevalno naravo nove ureditve.

Opozoril je le, da je treba pri tem paziti na dostopnost storitev v manjših krajih, na primer na otokih, kjer so kioski pogosto edina trgovina. FOTO: Tina Horvat