Kosovo stopilo na pot lastne vojske
Premier Ramush Haradinaj je poudaril, da se za kosovske Srbe ne bo nič spremenilo na slabše.
Odpri galerijo
V Prištini so pred odločanjem o lastni vojski izobesili ameriške zastave. FOTO: Darko Vojinović/AP
Ko je Priština dobila za preoblikovanje varnostnih sil v vojsko blagoslov Washingtona, je bilo jasno, da gre za nepovraten proces. Kosovo je danes stopilo na pot lastne vojske, vendar gre šele za oblikovanje pravnih predpostavk za njeno vzpostavitev.
Da je Kosovo dobilo zeleno luč za to potezo, je bilo mogoče sklepati iz izjav ameriških in britanskih uradnikov, ki so izpostavljali, da je oblikovanje kosovske vojske pravica suverene države. Prištino je nedvoumno podprl ameriški veleposlanik Philip Kosnett, ZDA pa so kosovskim varnostnim silam donirale lahka oklepna vozila, kar je bilo več kot simbolično dejanje. Da o preoblikovanju kosovskih varnostnih sil odloča Kosovo, je sicer soglašal tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki pa je danes zvova opozoril, da gre za odločitev ob napačnem času.
Po njegovih besedah Nato podpira razvoj kosovskih sil v okviru trenutnega mandata. Kot je napovedal, bo zavezništvo zaradi spremembe tega mandata znova preučilo sodelovanje z njimi. Stoltenberg je zagotovil, da Nato prek mednarodnih sil Kfor ostaja zavezan varnemu okolju na Kosovu in stabilnosti v širši regiji. Vse odgovorne politične akterje je pozval, naj se osredotočijo na reforme in dialog, da se ne bodo okrepile napetosti v regiji. Nato še naprej podpira dialog med Beogradom in Prištino po pokroviteljstvom EU, je sklenil Stoltenberg.
Srbska premierka Ana Brnabić, ki je pred potrditvijo preoblikovanja kosovskih varnostnih sil v vojsko izrazila upanja, da Beogradu ne bo treba nikoli uporabiti vojske, je poudarila, da Srbija ostaja na poti miru in stabilnosti. Predsednik Aleksandar Vučić je opozoril, da so se razmere bistveno poslabšale, ker je Priština v nasprotju z mednarodnim pravom sprejela odločitev o oblikovanju vojske. Po njegovih besedah bo storil vse za ohranitev miru v regiji, Srbija pa je zelo zaskrbljena za usodo kosovskih Srbov.
Beograd obtožuje Prištino, da bo z oblikovanjem vojske kršila lastno ustavo, ki za vzpostavitev vojske določa dvotretjinsko podporo v parlamentu, tudi srbske manjšine. Srbija še trdi, da Kosovo krši resolucijo varnostnega sveta ZN 1244 iz leta 1999, po kateri imajo mednarodne sile Kfor mandat za razorožitev nezakonitih oboroženih sil kosovskih Albancev. Da je lahko mandat kosovskih varnostnih sil spremenjen samo z vključujočim in postopnim procesom v skladu s kosovsko ustavo, je izpostavil tudi Bruselj, Nobenega dvoma ni, da bo odločitev za oblikovanje vojske dodatno zaostrila odnose tako med Srbijo in Kosovom kot tudi v regiji.
Vojska bo ohranila naziv Kosovske varnostne sile (FSK), ker se bo Priština na ta način izognila spreminjanju ustave. Zakonodajni sveženj, ki ga je sprejel parlament predvideva še vzpostavitev ministrstva za obrambo, vojske ter službovanje v vojski. Slednja bo po novem pristojna tudi za varovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti Kosova. Po načrtih bo imela vojska okoli 5000 aktivnih vojakov in 3000 rezervistov, preoblikovanje pa naj bi trajalo vsaj deset let. Nameščena naj bi bila tudi na večinsko srbskem območju države.
Kosovski predsednik Hashim Thaçi, ki je oblekel vojaško uniformo, je izjavil, da bo večetnična kosovska vojska v službi vseh državljanov, premier Ramush Haradinaj pa je poudaril, da se za kosovske Srbe ne bo nič spremenilo na slabše. Po prepričanju Prištine je sprejem zakonov, ki predvidevajo postopno preoblikovanje varnostnih sil v vojsko, nov korak k utrditvi državnosti.
Za vzpostavitev vojske je glasovalo 107 poslancev 120-članskega parlamenta. Poslanci stranke srbske manjšine Srbska lista so sejo parlamenta bojkotirali. Kot odgovor na oblikovanje kosovske vojske, so kosovski Srbi v severnem delu Kosovske Mitrovice izobesili srbske zastave. Na mostu čez reko Ibar, ki deli albanski in srbski del Kosovske Mitrovice so okrepljene sile Natove misije Kfor, da bi preprečile morebitne incidente.
Da je Kosovo dobilo zeleno luč za to potezo, je bilo mogoče sklepati iz izjav ameriških in britanskih uradnikov, ki so izpostavljali, da je oblikovanje kosovske vojske pravica suverene države. Prištino je nedvoumno podprl ameriški veleposlanik Philip Kosnett, ZDA pa so kosovskim varnostnim silam donirale lahka oklepna vozila, kar je bilo več kot simbolično dejanje. Da o preoblikovanju kosovskih varnostnih sil odloča Kosovo, je sicer soglašal tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki pa je danes zvova opozoril, da gre za odločitev ob napačnem času.
Zaostrovanje napetosti v regiji
Po njegovih besedah Nato podpira razvoj kosovskih sil v okviru trenutnega mandata. Kot je napovedal, bo zavezništvo zaradi spremembe tega mandata znova preučilo sodelovanje z njimi. Stoltenberg je zagotovil, da Nato prek mednarodnih sil Kfor ostaja zavezan varnemu okolju na Kosovu in stabilnosti v širši regiji. Vse odgovorne politične akterje je pozval, naj se osredotočijo na reforme in dialog, da se ne bodo okrepile napetosti v regiji. Nato še naprej podpira dialog med Beogradom in Prištino po pokroviteljstvom EU, je sklenil Stoltenberg.
Srbska premierka Ana Brnabić, ki je pred potrditvijo preoblikovanja kosovskih varnostnih sil v vojsko izrazila upanja, da Beogradu ne bo treba nikoli uporabiti vojske, je poudarila, da Srbija ostaja na poti miru in stabilnosti. Predsednik Aleksandar Vučić je opozoril, da so se razmere bistveno poslabšale, ker je Priština v nasprotju z mednarodnim pravom sprejela odločitev o oblikovanju vojske. Po njegovih besedah bo storil vse za ohranitev miru v regiji, Srbija pa je zelo zaskrbljena za usodo kosovskih Srbov.
Beograd obtožuje Prištino, da bo z oblikovanjem vojske kršila lastno ustavo, ki za vzpostavitev vojske določa dvotretjinsko podporo v parlamentu, tudi srbske manjšine. Srbija še trdi, da Kosovo krši resolucijo varnostnega sveta ZN 1244 iz leta 1999, po kateri imajo mednarodne sile Kfor mandat za razorožitev nezakonitih oboroženih sil kosovskih Albancev. Da je lahko mandat kosovskih varnostnih sil spremenjen samo z vključujočim in postopnim procesom v skladu s kosovsko ustavo, je izpostavil tudi Bruselj, Nobenega dvoma ni, da bo odločitev za oblikovanje vojske dodatno zaostrila odnose tako med Srbijo in Kosovom kot tudi v regiji.
Nov korak k utrditvi državnosti
Vojska bo ohranila naziv Kosovske varnostne sile (FSK), ker se bo Priština na ta način izognila spreminjanju ustave. Zakonodajni sveženj, ki ga je sprejel parlament predvideva še vzpostavitev ministrstva za obrambo, vojske ter službovanje v vojski. Slednja bo po novem pristojna tudi za varovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti Kosova. Po načrtih bo imela vojska okoli 5000 aktivnih vojakov in 3000 rezervistov, preoblikovanje pa naj bi trajalo vsaj deset let. Nameščena naj bi bila tudi na večinsko srbskem območju države.
Kosovski predsednik Hashim Thaçi, ki je oblekel vojaško uniformo, je izjavil, da bo večetnična kosovska vojska v službi vseh državljanov, premier Ramush Haradinaj pa je poudaril, da se za kosovske Srbe ne bo nič spremenilo na slabše. Po prepričanju Prištine je sprejem zakonov, ki predvidevajo postopno preoblikovanje varnostnih sil v vojsko, nov korak k utrditvi državnosti.
Za vzpostavitev vojske je glasovalo 107 poslancev 120-članskega parlamenta. Poslanci stranke srbske manjšine Srbska lista so sejo parlamenta bojkotirali. Kot odgovor na oblikovanje kosovske vojske, so kosovski Srbi v severnem delu Kosovske Mitrovice izobesili srbske zastave. Na mostu čez reko Ibar, ki deli albanski in srbski del Kosovske Mitrovice so okrepljene sile Natove misije Kfor, da bi preprečile morebitne incidente.
