Na Kubi so že v 19. stoletju odkrili povzročitelja rumene mrzlice, po revoluciji so postavili na noge razmeroma dober sistem zdravstva za vse, zdaj pa se poskušajo postaviti ob bok največjim in najbolj razvitim z lastnim cepivom proti covidu-19, ki ga nameravajo deliti z drugimi državami, ki so kot Kuba izolirane v zahodnem svetu. Na kubansko cepivo že čaka Iran, zanimanje je pokazalo še več drugih držav, najprej Venezuela in Vietnam. Havanski inštitut Carlosa J. Finlaya je izdelal cepivo soberana 02, katerega preizkusi so že v tretji fazi.

Kuba je ena izmed držav, v katerih je bilo najmanj obolelih in najmanj žrtev covida-19, saj je otok mogoče zavarovati tudi tako, da zapreš vsa letališča. To so storili, zamrznili so turizem in s tem ustavili edini zanesljivi vir dohodkov. Strogih ukrepov in železne discipline, s katerimi je bil virus precej omejen, so Kubanci vajeni od nekdaj. Ozračje se zdi katastrofalno, pomanjkanje vsega je na meji grozljivega, kubanski znanstveniki pa so vendarle odkrili kar štiri različice morebitnega cepiva in se naposled odločili za soberano 02.

Cepivo so pripravili v havanskem inštitutu Finlay, ki nosi ime Carlosa J. Finlaya, zdravnika iz Camagueya v osrednji Kubi, ki je v devetnajstem stoletju odkril, da rumeno mrzlico, najbolj smrtonosno bolezen tropskih krajev, prenašajo komarji, s tem in s svojim cepivom pa je rešil milijone ljudi po vsem svetu.

Države, kakor je Kuba, ob njej pa še marsikatere iz tako imenovanega tretjega sveta, si težko privoščijo nakup dragega cepiva, ki je tudi politično orožje, so ugotavljali v Havani, ko so se odločili razvijati svoje. Nihče še ne ve, kako učinkovito bo, politično uspešno pa je že zdaj, ko Kuba oznanja, da bo do konca leta cepila in zaščitila vseh enajst milijonov svojih državljanov, svetu pa ponudila sto milijonov odmerkov soberane 02.


 

Povezovanje z Mehiko

Kubanci so že pred časom ustanovili tudi podjetniško skupino, ki bdi nad razvojem cepiva in ga bo tudi tržila. Imenuje se BioCubaFarma, uspešno je dala na trg že cepivo proti tetanusu, na katerem menda temelji tudi razvoj cepiva proti covidu.

Dobra lastnost kubanskega cepiva soberana 02 je, poudarjajo v Havani, tudi dejstvo, da ne potrebuje posebnih zamrzovalnih aparatur, hraniti ga je mogoče na temperaturi od minus osem do minus dve stopinji, se pravi v vsakem navadnem hladilniku. Računajo, da bodo prav tako kmalu do tretje faze razvili tudi cepivo mambisa, ki ga bodo v obliki razpršila aplicirali skozi nos.
Soberana 02 je trenutno v tretji fazi preizkušanja, in sicer na 44.000 ljudeh. V poskusni proizvodnji je bilo izdelanih 300.000 odmerkov, že v začetku aprila naj bi se začela množična proizvodnja in do konca leta dosegla sto milijonov odmerkov.

Poleg Irana, ki je s Kubo že podpisal sporazum o uvozu in je vključen v tretjo fazo preizkušanja, se za kubansko cepivo posebej zanimata Vietnam in Venezuela. Za Kubo pomembno je zanimanje Mehike, kjer bi bili menda pripravljeni tudi priskočiti kot proizvajalci morebitnih večjih količin.

Tehnologijo, ki jo uporabljajo za proizvodnjo soberane 02, so Kubanci že preizkusili pri izdelavi drugih cepiv. Da je tehnologija zanesljiva, so potrdili tudi znanstveniki z nekaterih ameriških univerz.

Čisto vsi tuji znanstveniki pa kubanskemu cepivu ne zaupajo. Moti jih predvsem, ker izsledkov po prvi in drugi fazi preizkušanja še niso objavili v verodostojnih mednarodnih medicinskih revijah. Na nekatere zahteve, naj dovolijo dostop do formul in omogočijo preverjanje, iz Havane še niso dobili nobenega odgovora.

Opozarjajo tudi, da se je na svetu pretekla desetletja pojavilo že razmeroma veliko kubanskih zdravil, ki so jih ponekod razglašali za čudežna, kupovali so jih tudi turisti, pozneje pa se je izkazalo, da vsebujejo sestavine, ki so v evropskih in ameriških zdravilih prepovedane.