Madžarska tožba o 7. členu padla na sodišču EU

Madžarska je v skladu s pričakovanji na sodišču EU izgubila tožbo, s katero je hotela doseči ničnost odločitve evropskega parlamenta o sprožitvi postopka po 7. členu, ker niso bili upoštevani vzdržani glasovi.

Evropski parlament je 12. septembra 2018 sprejel predlog, naj svet EU ugotovi obstoj očitnega tveganja hujše kršitve vrednot, na katerih temelji Unija. Postopek lahko v skrajnem primeru pripelje do ukrepov, kot je zamrznitev glasov Madžarske. 

Madžarska vlada je prepričana, da je evropski parlament pri glasovanju o izpodbijani resoluciji hudo kršil pogodbo o delovanju EU in svojega poslovnika. Med oddanimi glasovi so bili upoštevani zgolj glasovi za in proti, vzdržani glasovi pa ne. Če bi bili vzdržani glasovi upoštevani, bi bil izid glasovanja drugačen, so trdili v Budimpešti.

Predsedniku evropskega parlamenta so očitali, da ni zaprosil za mnenje odbora za ustavne zadeve glede razlage poslovnika, čeprav so se pred glasovanjem pojavili dvomi v zvezi z načinom ponovnega štetja.

Vzdržani ne glasujejo

Madžarska vlada je še prepričana, da so z izpodbijano resolucijo kršena temeljno načelo lojalnega sodelovanja med institucijami Unije in državami članicami ter pravna načela Unije, kot so načelo lojalnega sodelovanja med institucijami Unije, načelo legitimnih pričakovanj in načelo pravne varnosti, saj navedena resolucija vsebuje navedbe, ki se nanašajo na postopke za ugotavljanje kršitev, ki so že končani ali pa še potekajo.



Kot je ugotovilo sodišče, se vzdržani glasovi ne smejo upoštevati pri ugotavljanju, ali je dosežena dvetretjinska večina oddanih glasov. To po razlagi sodišča – pojem v pogodbah EU ni opredeljen, zato so se sklicevali na njegov običajni pomen v vsakdanjem jeziku – zajema le izražanje glasu v podporo ali proti danemu predlogu. Tako da vzdržanja ni mogoče enačiti z oddanim glasom.

Sprožitev 7. člena v evropskem parlamentu zahteva dvojno večino: podporo dveh tretjin oddanih glasov in na drugi strani soglasje večine članov parlamenta. Od tedanjih 751 članov parlamenta jih je 448 glasovalo za, 197 jih je bilo proti, 48 pa se jih je vzdržalo.
 

Postopek v mrtvem teku

Postopki po 7. členu so – tako proti Madžarski kot proti Poljski – v slepi ulici, saj že nekaj predsedstev sveta EU sploh ni sklicalo obravnav. Eden od razlogov je, da med pandemijo niso bila mogoča fizična zasedanja, ki jih zahtevajo takšni postopki. Ali ga bo Portugalska uvrstila na junijsko zasedanja sveta za splošne zadeve, še ni gotovo. Kot je znano, Slovenija kot naslednja predsedujoča ni med zagovornicami postopkov po 7. členu.

Predsednik evropskega parlamenta in vodje političnih skupin bodo danes odločali o dnevnem redu plenarnega zasedanja prihodnji teden. Po enem od predlogov, ki prihaja iz vrst skupine socialistov in demokratov, bi opravili razpravo o spoštovanju vladavine prava v Sloveniji.



Po neuradnih informacijah so bili na mizi trije različni predlogi za naslov (in posledično vsebino) razprave o Sloveniji. Predlagali so jih Levica, S&D in Zeleni. Ni izključeno, da bo zadeva na dnevnem redu drugega junijskega zasedanja evropskega parlamenta.

Po prvih informacijah z zasedanja parlamentarnega vodstva bo razprava o nujnosti končanja postopkov imenovanj za polno delovanje evropskega javnega tožilstva potekala na drugem junijskem zasedanju evropskega parlamenta. To bo 23. in 24. junija.