Na obnovljenem neposrednem soočenju ruske in ukrajinske delegacije, ki se je konec prejšnjega tedna po dobrih treh letih od zadnjega neuspešnega poskusa tovrstnih pogajanj »iz oči v oči« spet zgodilo v Istanbulu, so se dogovorili o dveh pomembnih rečeh: o doslej največji izmenjavi vojaških ujetnikov in o tem, da bosta sovražnika tovrstne pogovore nadaljevala.

Za nekatere komentatorje je bil uspeh že v tem, da so bila neposredna mirovna pogajanja med Kijevom in Moskvo sploh obnovljena. Čeprav je ruski predsednik Vladimir Putin v svoji pobudi poudaril, da bi se morala nasprotnika odpovedati postavljanju predpogojev pred srečanjem, sta obe strani še pred začetkom pogovorov jasno povedali, o čem sta se sploh pripravljeni oziroma se nista pripravljeni pogajati. Ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski razkril, kdo bo vodil ukrajinsko delegacijo na pogovorih, je poudaril, da so njeni člani dobili samo eno pooblastilo: da se pogajajo zgolj o vzpostavitvi 30-dnevnega premirja. Enako odločno so na drugi strani zagotavljali, da so pripravljeni na sklepanje kompromisov, a da Moskva ne bo privolila v prekinitev ognja, dokler ne bodo odpravljeni temeljni vzroki za izbruh oboroženega konflikta.

Zato so nekateri analitiki napovedovali, da se bo poskus obnovitve neposrednih pogovorov končal, še preden se bo sploh začel. To se je menda skoraj tudi zgodilo, če je verjeti neimenovanim turškim visokim diplomatskim virom, ki so domačim medijem razkrili, da sta že takoj na začetku pogovorov nastala zadrega in zastoj, ko so ruski predstavniki svojim ukrajinskim kolegom sporočili zahtevo, da je eden od njihovih ključnih pogojev za sklenitev premirja umik ukrajinske vojske s štirih ozemelj, ki si jih je Rusija uradno prisvojila pol leta po začetku vojne. Pogajanja je menda iz slepe ulice izvlekel domiselni predlog turških moderatorjev, naj se sovražni strani raje dogovorita o nečem, s čimer se obe strinjata. Kasneje so v obeh taborih kot največji dosežek pogovorov navajali prav napoved »zgodovinske« izmenjave vojnih ujetnikov. Ta naj bi v kratkem potekala po formuli »tisoč za tisoč«, kar bo najbolj številčna izmenjava ujetnikov od začetka vojne, ki danes poteka že 1180. dan.

Nove grožnje iz Moskve

Še o dveh pomembnih rečeh so se dogovorili pogajalci v Istanbulu. Ena je ta, da se bodo še srečevali, druga pa, da bosta obe strani čim prej pripravili svoja predloga, kako zaustaviti spopade v Ukrajini. Danes je ameriški zunanji minister Marco Rubio izjavil, da mu je njegov ruski kolega Sergej Lavrov v telefonskem pogovoru povedal, da v Moskvi predlog že sestavljajo. Washington se ni pridružil nedavnim grožnjam Evropske unije, da bo uvedla nove sankcije proti Rusiji, če ta ne bo privolila v 30-dnevno prekinitev ognja. Drugi človek ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev je Zahodu svetoval, naj preneha Moskvi vsiljevati pogoje glede mirovnih pogajanj. »Vsi sovražniki Rusije, ki postavljajo ultimate, bi se morali zavedati ene same preproste reči: mirovna pogajanja sama po sebi ne privedejo vedno k prekinitvi sovražnosti. Neuspešna pogajanja lahko privedejo k začetku še bolj grozljivega stadija vojne z novim orožjem in udeleženci,« je dejal nekdanji predsednik ruske države.

Moskva ne bo privolila v prekinitev ognja, dokler ne bodo odpravljeni temeljni vzroki za izbruh oboroženega konflikta. FOTO: Roman Pilipey/Afp

V ukrajinskih medijih je precej odmevala izjava ruskih pogajalcev, da bi Moskva privolila v daljše premirje, če bi Kijev umaknil vojsko iz obeh donbaških republik ter Hersonske in Zaporoške oblasti, ki si jih je Rusija uradno prisvojila jeseni 2022. Nekateri so trdili, da so ruski predstavniki ta pogoj pospremili z grožnjo, da naslednjič ne bodo zahtevali vojaškega umika le iz štirih regij, temveč že iz petih, drugi so poročali, da so sovražniki zagrozili, da si bodo naslednjič prisvojili že šest regij. Medtem ko so ukrajinski komentatorji opozarjali, da si hoče Rusija prilastiti še Sumsko in Harkovsko oblast, je poročevalec ruske državne televizije RT vprašal ruske pogajalce, katerih pet ukrajinskih regij so imeli v mislih. »Nismo rekli pet. Rekli smo osem,« so mu dejali. Več niso razkrili, so pa dežurni analitiki takoj ugotovili, da so Rusi poleg doslej naštetih šestih regij v svojo grožnjo vključili še Odeško in Mikolajevsko oblast.