Projekt Iter (International Thermonuclear Experimental Reactor), v katerem sodeluje 35 držav (Evropska unija, Kitajska, Rusija, Združene države Amerika, Južna Koreja, Japonska, Indija in, ponovno, Kanada), ki ustvarijo okoli 85 odstotkov globalnega BDP in kjer živi več kot polovica svetovnega prebivalstva, je največji znanstveno-inženirsko-politični projekt na svetu.
Nič vsaj približno podobnega ne obstaja. In nikoli ni – vsaj ne s skupnim ciljem, ki bi drugače od orožarskih (Manhattan Project) ali nečimrnih projektov (vesoljski in raketni programi) strmel k skupnemu dobremu; imel torej etično in ne etnično podstat.
Cilj projekta je jasen. Dokazati, da je z nuklearno fuzijo, procesom, ki poteka na Soncu in drugih zvezdah, v kontroliranih okoliščinah na Zemlji mogoče na industrijski, ne le eksperimentalni ravni, pridobivati električno energijo. In dokončno prekiniti kolektivno (samo)morilsko odvisnost od fosilnih goriv.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo prva dva meseca za skupaj samo 10,49€!
NAROČITE