Merklova: Hrvaška policija na meji dela dobro
Plenković in Merklova sta se pogovarjala predvsem o krepitvi odnosov med Nemčijo in Hrvaško, Nemčija je na srečanju zelo jasno podprla hrvaško kandidaturo za članstvo v schengnu.
Odpri galerijo
Večernji list je v torek v naslovu poudaril besede Merklove, ki je pohvalila dobro delo Hrvatov na meji. FOTO: Reuters
Hrvaški premier Andrej Plenković je bil od ponedeljka na dvodnevnem obisku pri nemški kanclerki Angeli Merkel. Pogovarjala sta se predvsem o okrepitvi odnosov med državama, dotaknila pa sta se tudi odnosov Hrvaške s sosedami, tudi o obmejnem sporu s Slovenijo.
Hrvaška kot članica EU ima pomembno vlogo na jugovzhodu Evrope. Vemo, da je kljub berlinskemu procesu in majskemu vrhu EU in držav Zahodnega Balkana v Sofiji stanje v hrvaški soseščini »precej zapleteno«, je dejala Merklova na novinarski konferenci po srečanju s Plenkovićem.
Merklova je potrdila, da sta se s Plenkovićem pogovarjala o možnostih za rešitev sporov, ki jih ima Hrvaška s Slovenijo, BiH in ostalimi državami v soseščini.
Nemška kanclerka je v luči hrvaške pridružitve območju schengna poudarila, da hrvaška policija odlično opravlja delo na zunanji meji EU ter da je Hrvaška na tem področju napredovala. Kot je dejala, podpira priključitev Zagreba schengenskemu območju. Nemčija je tako prižgala luč za priključitev Hrvaške schengenskemu območju.
Plenković je dejal, da Hrvaška načrtuje vstop v schengen do leta 2020, ko bo prevzela predsedovanje v EU, a bo to odvisno od ocene Bruslja, ali je Zagreb izpolnil vse pogoje za uveljavitev schengenskih pravil na vzhodnih mejah.
Kot drugi hrvaški strateški cilj v EU je izpostavil vstop v območje evra. Pričakuje, da bodo skupno evropsko valuto uvedli v mandatu naslednje hrvaške vlade, ki se bo predvidoma začel konec leta 2020.
Novinarje so zanimala stališča Merklove in Plenkovića do poskusa dogovora med Srbijo in Kosovom o spremembi meje. Merklova je odgovorila, da se je o tem pogovarjala tudi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ter ocenila, da je treba biti pri spreminjanju državnih meja previden, da ne bi sprožili sporov pri razmejitvi drugih držav.
Plenković je izpostavil, da Hrvaška ne bo stala v prvi vrsti tistih, ki podpirajo spremembe meja, ker bi se te lahko odražale »nekje drugje«. Ponovil je stališče Zagreba, da je treba spoštovati dediščino Badinterjeve komisije.
Merklova in Plenković sta večkrat poudarila, da imata Nemčija in Hrvaška odlične dvostranske odnose, ki jih nameravajo okrepiti s sprejetjem akcijskega načrta za sodelovanje na desetih področjih, kot so zunanja in evropska politika, energetika, kultura, parlamentarno sodelovanje ... Izrazila sta pričakovanje, da bosta zunanja ministra akcijski načrt podpisala v prihodnjih mesecih.
Ocenila sta tudi, da bi lahko gospodarsko sodelovanje še okrepili. Plenković je dejal, da je Nemčija prvi hrvaški zunanjetrgovinski partner s 5,2 milijarde evrov blagovne menjava v lanskem letu. Nemčija je tudi med največjimi vlagatelji na Hrvaškem, saj je v 25 letih tja vložila 3,1 milijarde evrov, na Hrvaškem pa vsako leto obišče tudi več kot dva milijona nemških turistov.
Plenković je obisk v Berlinu sklenil s srečanjem z nemškim ministrom za gospodarstvo in energetiko Petrom Altmeierjem.
Hrvaška kot članica EU ima pomembno vlogo na jugovzhodu Evrope. Vemo, da je kljub berlinskemu procesu in majskemu vrhu EU in držav Zahodnega Balkana v Sofiji stanje v hrvaški soseščini »precej zapleteno«, je dejala Merklova na novinarski konferenci po srečanju s Plenkovićem.
Merklova je potrdila, da sta se s Plenkovićem pogovarjala o možnostih za rešitev sporov, ki jih ima Hrvaška s Slovenijo, BiH in ostalimi državami v soseščini.
Kanclerka podpira priključitev Zagreba schengnu
Nemška kanclerka je v luči hrvaške pridružitve območju schengna poudarila, da hrvaška policija odlično opravlja delo na zunanji meji EU ter da je Hrvaška na tem področju napredovala. Kot je dejala, podpira priključitev Zagreba schengenskemu območju. Nemčija je tako prižgala luč za priključitev Hrvaške schengenskemu območju.
Plenković je dejal, da Hrvaška načrtuje vstop v schengen do leta 2020, ko bo prevzela predsedovanje v EU, a bo to odvisno od ocene Bruslja, ali je Zagreb izpolnil vse pogoje za uveljavitev schengenskih pravil na vzhodnih mejah.
Kot drugi hrvaški strateški cilj v EU je izpostavil vstop v območje evra. Pričakuje, da bodo skupno evropsko valuto uvedli v mandatu naslednje hrvaške vlade, ki se bo predvidoma začel konec leta 2020.
Previdnost glede spreminjanja meja
Novinarje so zanimala stališča Merklove in Plenkovića do poskusa dogovora med Srbijo in Kosovom o spremembi meje. Merklova je odgovorila, da se je o tem pogovarjala tudi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ter ocenila, da je treba biti pri spreminjanju državnih meja previden, da ne bi sprožili sporov pri razmejitvi drugih držav.
Merklova in Plenković sta večkrat poudarila, da imata Nemčija in Hrvaška odlične dvostranske odnose, ki jih nameravajo okrepiti s sprejetjem akcijskega načrta za sodelovanje na desetih področjih. FOTO: Reuters
Plenković je izpostavil, da Hrvaška ne bo stala v prvi vrsti tistih, ki podpirajo spremembe meja, ker bi se te lahko odražale »nekje drugje«. Ponovil je stališče Zagreba, da je treba spoštovati dediščino Badinterjeve komisije.
Merklova in Plenković sta večkrat poudarila, da imata Nemčija in Hrvaška odlične dvostranske odnose, ki jih nameravajo okrepiti s sprejetjem akcijskega načrta za sodelovanje na desetih področjih, kot so zunanja in evropska politika, energetika, kultura, parlamentarno sodelovanje ... Izrazila sta pričakovanje, da bosta zunanja ministra akcijski načrt podpisala v prihodnjih mesecih.
Ocenila sta tudi, da bi lahko gospodarsko sodelovanje še okrepili. Plenković je dejal, da je Nemčija prvi hrvaški zunanjetrgovinski partner s 5,2 milijarde evrov blagovne menjava v lanskem letu. Nemčija je tudi med največjimi vlagatelji na Hrvaškem, saj je v 25 letih tja vložila 3,1 milijarde evrov, na Hrvaškem pa vsako leto obišče tudi več kot dva milijona nemških turistov.
Plenković je obisk v Berlinu sklenil s srečanjem z nemškim ministrom za gospodarstvo in energetiko Petrom Altmeierjem.
