Nacionalizacija nepremičnin v ruski lasti
Sergej Rjabkov: Kolegi v Washingtonu so prestopili rdečo črto ter meje sprejemljivega in razumnega.
Odpri galerijo
Ruski diplomati so morali zapustiti tudi rezidenco generalnega konzula v Seattlu, kjer so si uredili nekakšen štab. FOTO: Reuters
Moskva se je odločila, da bo poskusila lastnino ruske države v ZDA dobiti nazaj po pravni poti, toda strokovnjaki dvomijo, da bo takšna pot uspešna.
Ko je bil Donald Trump izvoljen za ameriškega predsednika, so se v Moskvi nadejali, da bo izpolnil predvolilne obljube in otoplil odnose z Rusijo, ki jih je že njegov predhodnik Barack Obama privedel skoraj do nove hladne vojne. Tega nihče več ne verjame, čeprav je pred kratkim ruski zunanji minister Sergej Lavrov optimistično napovedal, da Trump in njegov ruski kolega Vladimir Putin ne bosta dovolila, da bi se obujena hladna vojna prelevila v vroč vojaški spopad med jedrskima velesilama. Zdaj je Trump vodilni v boju proti Rusiji, saj so ameriške protiruske sankcije ostrejše od tistih, ki jih je sprejela Evropska unija, je pred dnevi v gostujočem komentarju za ameriški poslovni časnik Wall Street Journal pravilno ugotovil nekdanji generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen.
Zadnje ogorčenje nad ameriškimi »partnerji«, ki ga je v teh dneh v Moskvi izzvala ameriška administracija, je povezano s še enim »izgonom« ruskih predstavnikov iz diplomatskih objektov v ZDA, ki so v lasti Ruske federacije. Sredi minulega tedna je moralo 23 preostalih ruskih diplomatov zapustiti tudi rezidenco generalnega konzula v Seattlu, kjer so si uredili nekakšen štab po tem, ko so morali na začetku aprila izprazniti prostore tamkajšnjega generalnega konzulata. Njegovo zaprtje je bilo poleg izgona 48 diplomatov del ameriških sankcij, ki so jih uvedli kot znak solidarnosti z Veliko Britanijo in njenimi obtožbami, da so ruske oblasti na njihovem ozemlju s prepovedanimi kemičnimi substancami zastrupile dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčer. Takoj ko se je avtomobilski konvoj z ruskimi diplomati odpravil proti Washingtonu, so poslopje, ki je v lasti ruske države, »zavzeli« Američani. »Ob polnoči se je pred zgradbo pripeljala policijska patrulja, ob 9.15 pa so prišli uradniki ameriškega zunanjega ministrstva, ki so razbili ključavnico na vratih in vlomili v rezidenco, kjer zdaj razmetavajo … Mi smo zunaj in vse opazujemo,« je v sredo za rusko agencijo Tass povedal vodja konzularnega oddelka na ruskem veleposlaništvu v Washingtonu Nikolaj Pukalov.
Po njegovih besedah je do enakega kršenja tako ženevskih konvencij o diplomatskih in konzularnih odnosih med državami kot ameriških zakonov, ki prepovedujejo vdiranje v zasebna bivališča, prišlo že lani septembra v San Franciscu, kjer so ZDA zaprle ruski konzulat v okviru sankcij, ki so jih proti Rusiji uvedle zaradi njenega domnevnega vmešavanja v ameriške predsedniške volitve. Odzval se je tudi namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov, ki je ocenil dogajanje kot »absolutno brez primere«. »Nikakršnih primerjav in vzporednic ni mogoče najti ne le v naših odnosih z ZDA, temveč v sistemu mednarodnih odnosov nasploh. Kolegi v Washingtonu so prestopili rdečo črto ter meje sprejemljivega in razumnega,« je v četrtek povedal za ruski časnik Kommersant.
Rezidenca in generalni konzulat v Seattlu sta zadnja v vrsti ruskih diplomatskih objektov, ki so jih od decembra lani morali zapustiti ruski diplomati. Prej so jim ameriške oblasti zaprle že »dači« v Marylandu in New Yorku, generalni konzulat v San Franciscu in trgovinska predstavništva v Washingtonu in New Yorku. Tako so jim ostala v ZDA le še tri diplomatska predstavništva: v New Yorku in Houstonu ter veleposlaništvo v Washingtonu. Čeprav so morali ruski diplomati zapustiti objekte, ki so v lasti ruske države, bodo ti po besedah tiskovne predstavnice ameriškega veleposlaništva v Moskvi Andree Kalan še naprej v njihovem lastništvu, vendar Washington ne bo dovolil, da bi v njih opravljali diplomatske ali konzularne dejavnosti. »O tem, ali jih bodo prodali, bo morala odločiti ruska stran,« je Andrea Kalan povedala za Kommersant.
Za ta časnik je pred dnevi kar nekaj ruskih pravnih strokovnjakov pesimistično ugotovilo, da ima Rusija le malo možnosti, da bi pridobila nazaj te objekte, čeprav so formalno v njeni lasti. Ruski mediji so že lani septembra poročali, da je Washington predlagal Moskvi, naj jih proda, a se je vrh ruskih oblasti odločil za tožbo in si imetje ruske države povrnil po pravni poti. »Poglejmo, kako učinkovito deluje ta tako hvaljeni ameriški sodni sistem,« je takrat izjavil Putin. Moskva je že najela ameriško odvetniško pisarno, ki se bo borila za njene pravice, a ta menda še ni vložila tožbe, ker je priprava za tako zapleten primer dolgotrajna.
Ker so objektom vzeli zgolj njihov diplomatski status, ruskemu lastništvu pa v ZDA ne oporekajo, je po mnenju pravnice Irine Mostove iz družbe Nafko-Konsultanti verjetnost, da bo ruska država dobila tožbo, zelo majhna. Hkrati se po njenih besedah kaj lahko zgodi, da ameriška sodišča sploh ne bodo hotela obravnavati tožbe, ker se utegnejo sklicati na »doktrino političnega vprašanja«, po kateri se sodišča ukvarjajo zgolj s pravnimi vprašanji, ne pa s tožbami, ki so povezane s političnim nestrinjanjem med državami.
Ko je bil Donald Trump izvoljen za ameriškega predsednika, so se v Moskvi nadejali, da bo izpolnil predvolilne obljube in otoplil odnose z Rusijo, ki jih je že njegov predhodnik Barack Obama privedel skoraj do nove hladne vojne. Tega nihče več ne verjame, čeprav je pred kratkim ruski zunanji minister Sergej Lavrov optimistično napovedal, da Trump in njegov ruski kolega Vladimir Putin ne bosta dovolila, da bi se obujena hladna vojna prelevila v vroč vojaški spopad med jedrskima velesilama. Zdaj je Trump vodilni v boju proti Rusiji, saj so ameriške protiruske sankcije ostrejše od tistih, ki jih je sprejela Evropska unija, je pred dnevi v gostujočem komentarju za ameriški poslovni časnik Wall Street Journal pravilno ugotovil nekdanji generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen.
Ameriško zavzetje
Zadnje ogorčenje nad ameriškimi »partnerji«, ki ga je v teh dneh v Moskvi izzvala ameriška administracija, je povezano s še enim »izgonom« ruskih predstavnikov iz diplomatskih objektov v ZDA, ki so v lasti Ruske federacije. Sredi minulega tedna je moralo 23 preostalih ruskih diplomatov zapustiti tudi rezidenco generalnega konzula v Seattlu, kjer so si uredili nekakšen štab po tem, ko so morali na začetku aprila izprazniti prostore tamkajšnjega generalnega konzulata. Njegovo zaprtje je bilo poleg izgona 48 diplomatov del ameriških sankcij, ki so jih uvedli kot znak solidarnosti z Veliko Britanijo in njenimi obtožbami, da so ruske oblasti na njihovem ozemlju s prepovedanimi kemičnimi substancami zastrupile dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčer. Takoj ko se je avtomobilski konvoj z ruskimi diplomati odpravil proti Washingtonu, so poslopje, ki je v lasti ruske države, »zavzeli« Američani. »Ob polnoči se je pred zgradbo pripeljala policijska patrulja, ob 9.15 pa so prišli uradniki ameriškega zunanjega ministrstva, ki so razbili ključavnico na vratih in vlomili v rezidenco, kjer zdaj razmetavajo … Mi smo zunaj in vse opazujemo,« je v sredo za rusko agencijo Tass povedal vodja konzularnega oddelka na ruskem veleposlaništvu v Washingtonu Nikolaj Pukalov.
»ZDA so prestopile rdečo črto«
Po njegovih besedah je do enakega kršenja tako ženevskih konvencij o diplomatskih in konzularnih odnosih med državami kot ameriških zakonov, ki prepovedujejo vdiranje v zasebna bivališča, prišlo že lani septembra v San Franciscu, kjer so ZDA zaprle ruski konzulat v okviru sankcij, ki so jih proti Rusiji uvedle zaradi njenega domnevnega vmešavanja v ameriške predsedniške volitve. Odzval se je tudi namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov, ki je ocenil dogajanje kot »absolutno brez primere«. »Nikakršnih primerjav in vzporednic ni mogoče najti ne le v naših odnosih z ZDA, temveč v sistemu mednarodnih odnosov nasploh. Kolegi v Washingtonu so prestopili rdečo črto ter meje sprejemljivega in razumnega,« je v četrtek povedal za ruski časnik Kommersant.
Rezidenca in generalni konzulat v Seattlu sta zadnja v vrsti ruskih diplomatskih objektov, ki so jih od decembra lani morali zapustiti ruski diplomati. Prej so jim ameriške oblasti zaprle že »dači« v Marylandu in New Yorku, generalni konzulat v San Franciscu in trgovinska predstavništva v Washingtonu in New Yorku. Tako so jim ostala v ZDA le še tri diplomatska predstavništva: v New Yorku in Houstonu ter veleposlaništvo v Washingtonu. Čeprav so morali ruski diplomati zapustiti objekte, ki so v lasti ruske države, bodo ti po besedah tiskovne predstavnice ameriškega veleposlaništva v Moskvi Andree Kalan še naprej v njihovem lastništvu, vendar Washington ne bo dovolil, da bi v njih opravljali diplomatske ali konzularne dejavnosti. »O tem, ali jih bodo prodali, bo morala odločiti ruska stran,« je Andrea Kalan povedala za Kommersant.
»Doktrina političnega vprašanja«
Za ta časnik je pred dnevi kar nekaj ruskih pravnih strokovnjakov pesimistično ugotovilo, da ima Rusija le malo možnosti, da bi pridobila nazaj te objekte, čeprav so formalno v njeni lasti. Ruski mediji so že lani septembra poročali, da je Washington predlagal Moskvi, naj jih proda, a se je vrh ruskih oblasti odločil za tožbo in si imetje ruske države povrnil po pravni poti. »Poglejmo, kako učinkovito deluje ta tako hvaljeni ameriški sodni sistem,« je takrat izjavil Putin. Moskva je že najela ameriško odvetniško pisarno, ki se bo borila za njene pravice, a ta menda še ni vložila tožbe, ker je priprava za tako zapleten primer dolgotrajna.
Ker so objektom vzeli zgolj njihov diplomatski status, ruskemu lastništvu pa v ZDA ne oporekajo, je po mnenju pravnice Irine Mostove iz družbe Nafko-Konsultanti verjetnost, da bo ruska država dobila tožbo, zelo majhna. Hkrati se po njenih besedah kaj lahko zgodi, da ameriška sodišča sploh ne bodo hotela obravnavati tožbe, ker se utegnejo sklicati na »doktrino političnega vprašanja«, po kateri se sodišča ukvarjajo zgolj s pravnimi vprašanji, ne pa s tožbami, ki so povezane s političnim nestrinjanjem med državami.
