»Nacionalizem je premagal delavski razred«

Drvar – Tri četrt stoletja po desantu in četrt stoletja po nesrečni vojni v BiH postaja nekdanji Titov Drvar mesto duhov. V socializmu industrijsko razviti Drvar je zdaj gospodarsko povsem na tleh, ljudje se izseljujejo. Ker ni zaposlitev, mora občina skrbeti za ljudi, za njihovo golo preživetje. Med ljudmi vladata apatija in strah, kaj jih lahko še doleti.

Med hrvaško ofenzivo Nevihta sredi 90. let prejšnjega stoletja so Drvar v zahodni Bosni zasedli in se vanj vselili Hrvati, čeprav so tu od nekdaj kot večinsko prebivalstvo živeli Srbi.



Po daytonskem sporazumu je mesto pripadlo Srbom. Drvar sicer sodi v Livanjski kanton, ki ga pretežno vodijo Hrvatje.



Pred vojno je v tej občini živelo 19.000 ljudi, zdaj vsega 3000 duš. Po besedah županje Dušice Runjić je prijavljenih okoli 7000 ljudi, kar pa ni realna slika, saj je veliko takih, ki tu sploh ne živijo. »Ker večina ljudi nima nobenih prihodkov in so socialno povsem na dnu, občina približno 90 odstotkov proračuna, ki znaša poldrugi milijon evrov (tri milijone konvertibilnih mark), namenja za socialo,« nam je povedala Runjićeva.

Ljudi ni, zato posel ne cveti

Tudi četrt stoletja po vojni so še dobro vidne njene posledice. Številne hiše so poškodovane ali porušene, nekdanji tovarni celuloze in lesnopredelovalne industrije Grmeč, ki sta v času Jugoslavije dajali kruh približno 9000 Drvarčanom, sta uničeni.



Prodajalec v trgovini s tehničnimi izdelki pravi, da ljudi v mestu ni, zato tudi posel ne cveti. Dovolj ima obljub skorumpiranih politikov, zato bo domovino prej ali slej zapustil. Natakarica v gostišču s čevapčiči je povedala, da je leta 1995 maturiralo 270 srednješolcev, letos vsega 27.



Ob sobotnem proslavljanju nekdanjega praznika dneva mladosti je domačin Bore Lazić povedal, da je gospodarstvo v mestu »čista ničla«. »To pomeni, da ne obratuje nič, kar bi ljudem dajalo kruh,« pravi Lazić. Zato ni nenavadno, da se nekateri prepustijo nacionalistični evforiji, drugi pa jugonostalgiji.



Sobotne proslave ob obletnici desanta na Drvar se je udeležil prvoborec Zdenko Duplančić, nekdanji pripadnik prve proletarske brigade in udeleženec bitke, ko so partizani pred gotovo smrtjo rešili Tita. »Ko vidim, kaj se dogaja v državah nekdanje Jugoslavije, vam lahko mirne vesti povem, da se nisem za to boril. Zadnja vojna ni bila moja vojna. Ideološko gledano je nacionalizem žal premagal delavski razred.«