Nad črnimi maskami uporništva so prevladale bele maske strahu

»Naj gre k hudiču vse skupaj, razen cirkusa. Povprečni 'slikar', 'kipar', 'pesnik', 'skladatelj', 'dramaturg' ni nič drugega, kot človek, ki s hrbta konja v galopu ne more skočiti skozi obroč, ki ne zna ljudi spraviti v smeh z usti klovna pa tudi ne uskladiti gibanja dvajsetih levov.« S temi besedami je cirkusantom izrekel priznanje ameriški slikar, pesnik, esejist in dramaturg E. E. Cummings. Ali pa je morda tako kritiziral povprečnost tistih, ki bi po definiciji morali biti ustvarjalni, pogumni – novi v vsaki svoji potezi? Ko je montrealski Cirque du Soleil v ponedeljek razglasil bankrot, se mi je zdelo, da je začel koronavirus pobirati tisti veliki davek, ki ga nikakor nismo želeli plačati. Vzel nam je igro, vzhičenje, nedolžno vznemirjenje pred nečim, kar lahko izvedejo samo ...