Naftni blok 22: »Zemlja, ki ni naprodaj«
Ekvadorske oblasti bodo v prihodnjih mesecih začele dražbo 16 naftnih blokov na vzhodu in jugovzhodu države.
Odpri galerijo
Uslužbenca državnega naftnega podjetja Petroamazonas blizu nacionalnega parka Yasuní, kjer so začeli črpati nafto pred dvema letoma. FOTO: Reuters
Staroselci Waorani, poimenovani tudi Huaorani, živijo na vzhodu Ekvadorja, v gozdovih Amazonije: tudi na območju, ki ga ekvadorske oblasti imenujejo naftni blok 22. Gre za enega izmed 16 naftnih blokov, ki jih bodo predvidoma v drugi polovici letošnjega leta prepustili v uporabo domačim in tujim naftnim podjetjem, ki bodo zanje odštela največ denarja.
Dovoljenja za črpanje nafte bodo podeljena za obdobje 20 let z možnostjo podaljšanja. Nova črpališča bodo, kot meni ekvadorska vlada, spodbudila gospodarstvo, ki je precej odvisno od prihodkov naftnega sektorja. Interes za črpanje je že izkazalo več kot 12 podjetij, med njimi tudi ExxonMobil in Shell.
Območje naftnega bloka 22 obsega približno 1150 kvadratnih kilometrov in je dom 2000 predstavnikov staroselcev Waorani, ki živijo v 18 skupnostih. Te skupnosti črpanju nafte na svoji zemlji močno nasprotujejo. Nočejo, da jih doleti podobna usoda kot staroselce na severu Ekvadorja, v okolici jezera Agrio, kjer sta obsežno degradacijo okolja zakrivila naftni velikan Texaco (danes Chevron) in ekvadorsko državno podjetje Petroecuador.
Ekvador ima zalog nafte še za približno 20 let, te pa so tudi na območjih, kjer živijo staroselci, ki jih sicer v določeni meri ščiti tudi zakonodaja. Pravica staroselcev do zemlje, kjer tradicionalno bivajo, je med drugim zapisana v ekvadorski ustavi in konvenciji o pravicah staroselskih in plemenskih skupnosti (znana tudi kot Konvencija št. 169), ki je bila pod okriljem Mednarodne organizacije za delo (ILO) sprejeta leta 1989, Ekvador pa jo je ratificiral leta 1998. Medtem ko ekvadorska ustava predvideva neodtujljivo pravico staroselcev do zemlje, kjer bivajo, gre v konvenciji ILO brati še, da so se države pred izkoriščanjem naravnih virov, ki se nahajajo pod zemljo, kjer živijo staroselci, dolžne posvetovati z njimi ter jim v primeru, da jim je povzročena škoda, nuditi ustrezno kompenzacijo.
ILO je leta 2009, 20 let po sprejetju konvencije št. 169, ugotovila, da je posvetovanje vlad s staroselci o problemih, ki jih neposredno zadevajo, vse prevečkrat zgolj mrtva točka na papirju. Kot je za Delo pojasnil Alex Goff iz organizacije Amazon Frontlines, ki ekvadorskim staroselcem pomaga v boju za ohranjanje njihovega tradicionalnega življenja, je bilo tudi posvetovanje ekvadorske vlade s staroselci Waorani glede črpanja na območju naftnega bloka 22 močno omejeno, nekaterih skupnosti vlada namreč sploh ni konzultirala. Medtem ko ekvadorske oblasti zavračajo očitke o nekorektnosti pri posvetovanju, primer trenutno preiskuje tudi ekvadorska varuhinja za človekove pravice.
Izpostavljati, da bodo posledice črpanja nafte na območju naftnega bloka 22 hude, je odveč. Kot so prepričani v organizaciji Amazon Frontlines, bi se ponovili že videni scenariji – ne le, da bodo v primeru črpanja onesnažene reke (te so za staroselce viri pitne vode in rib), pred hrupom bodo bežale živali, gradnja infrastrukture se bo poznala v krčenju gozdov, na staroselske skupnosti utegnejo slabo vplivati tudi delavci naftnih podjetji. Ti so v preteklosti staroselce že »nalezli« odvisnosti od alkohola, zabeležena so tudi posilstva. Da bi širšo javnost ozavestili o spornih namerah ekvadorske vlade, so Waorani javnosti svoj problem predstavili v odprtem pismu. Tega bodo, skupaj s podpisi podpornikov, posredovali vsem naftnim podjetjem, ki se bodo zanimala za črpanje nafte na območju, kjer živijo. Želijo jim sporočiti, da se s črpanjem ne strinjajo in da bodo podjetja naletela na odpor.
Waorani zavračajo reduciranje njihove zemlje na »naftni blok«. »Ne prepoznavamo tega, kar vlada imenuje naftni blok 22. Naša gozdnata zemlja ni naftni blok, je naše življenje,« pišejo v odprtem pismu. Ker zemljevidi ekvadorskih oblasti z naravnimi viri bogata ozemlja razdelijo na naftne bloke, kjer so označene zelene površine, ceste in reke, so se staroselci odločili, da pripravijo svoj zemljevid območja. Ta za razliko od »uradnega« zemljevida prikazuje vse, kar definira skupnosti. Poleg objektov so označene lokacije zgodovinskih bitk, umetnine v jamah, zdravilno rastje in, med drugim, skriti slapovi. Njihovo sporočilo je jasno – gre za zemljo, ki ni na prodaj, saj je zanje neprecenljivega pomena.
Dovoljenja za črpanje nafte bodo podeljena za obdobje 20 let z možnostjo podaljšanja. Nova črpališča bodo, kot meni ekvadorska vlada, spodbudila gospodarstvo, ki je precej odvisno od prihodkov naftnega sektorja. Interes za črpanje je že izkazalo več kot 12 podjetij, med njimi tudi ExxonMobil in Shell.
Območje naftnega bloka 22 obsega približno 1150 kvadratnih kilometrov in je dom 2000 predstavnikov staroselcev Waorani, ki živijo v 18 skupnostih. Te skupnosti črpanju nafte na svoji zemlji močno nasprotujejo. Nočejo, da jih doleti podobna usoda kot staroselce na severu Ekvadorja, v okolici jezera Agrio, kjer sta obsežno degradacijo okolja zakrivila naftni velikan Texaco (danes Chevron) in ekvadorsko državno podjetje Petroecuador.
Kršitve pravic staroselcev
Ekvador ima zalog nafte še za približno 20 let, te pa so tudi na območjih, kjer živijo staroselci, ki jih sicer v določeni meri ščiti tudi zakonodaja. Pravica staroselcev do zemlje, kjer tradicionalno bivajo, je med drugim zapisana v ekvadorski ustavi in konvenciji o pravicah staroselskih in plemenskih skupnosti (znana tudi kot Konvencija št. 169), ki je bila pod okriljem Mednarodne organizacije za delo (ILO) sprejeta leta 1989, Ekvador pa jo je ratificiral leta 1998. Medtem ko ekvadorska ustava predvideva neodtujljivo pravico staroselcev do zemlje, kjer bivajo, gre v konvenciji ILO brati še, da so se države pred izkoriščanjem naravnih virov, ki se nahajajo pod zemljo, kjer živijo staroselci, dolžne posvetovati z njimi ter jim v primeru, da jim je povzročena škoda, nuditi ustrezno kompenzacijo.
ILO je leta 2009, 20 let po sprejetju konvencije št. 169, ugotovila, da je posvetovanje vlad s staroselci o problemih, ki jih neposredno zadevajo, vse prevečkrat zgolj mrtva točka na papirju. Kot je za Delo pojasnil Alex Goff iz organizacije Amazon Frontlines, ki ekvadorskim staroselcem pomaga v boju za ohranjanje njihovega tradicionalnega življenja, je bilo tudi posvetovanje ekvadorske vlade s staroselci Waorani glede črpanja na območju naftnega bloka 22 močno omejeno, nekaterih skupnosti vlada namreč sploh ni konzultirala. Medtem ko ekvadorske oblasti zavračajo očitke o nekorektnosti pri posvetovanju, primer trenutno preiskuje tudi ekvadorska varuhinja za človekove pravice.
Degradacija okolja in uničen tradicionalni način življenja
Izpostavljati, da bodo posledice črpanja nafte na območju naftnega bloka 22 hude, je odveč. Kot so prepričani v organizaciji Amazon Frontlines, bi se ponovili že videni scenariji – ne le, da bodo v primeru črpanja onesnažene reke (te so za staroselce viri pitne vode in rib), pred hrupom bodo bežale živali, gradnja infrastrukture se bo poznala v krčenju gozdov, na staroselske skupnosti utegnejo slabo vplivati tudi delavci naftnih podjetji. Ti so v preteklosti staroselce že »nalezli« odvisnosti od alkohola, zabeležena so tudi posilstva. Da bi širšo javnost ozavestili o spornih namerah ekvadorske vlade, so Waorani javnosti svoj problem predstavili v odprtem pismu. Tega bodo, skupaj s podpisi podpornikov, posredovali vsem naftnim podjetjem, ki se bodo zanimala za črpanje nafte na območju, kjer živijo. Želijo jim sporočiti, da se s črpanjem ne strinjajo in da bodo podjetja naletela na odpor.
Del kampanje ozaveščanja tudi zemljevidi
Waorani zavračajo reduciranje njihove zemlje na »naftni blok«. »Ne prepoznavamo tega, kar vlada imenuje naftni blok 22. Naša gozdnata zemlja ni naftni blok, je naše življenje,« pišejo v odprtem pismu. Ker zemljevidi ekvadorskih oblasti z naravnimi viri bogata ozemlja razdelijo na naftne bloke, kjer so označene zelene površine, ceste in reke, so se staroselci odločili, da pripravijo svoj zemljevid območja. Ta za razliko od »uradnega« zemljevida prikazuje vse, kar definira skupnosti. Poleg objektov so označene lokacije zgodovinskih bitk, umetnine v jamah, zdravilno rastje in, med drugim, skriti slapovi. Njihovo sporočilo je jasno – gre za zemljo, ki ni na prodaj, saj je zanje neprecenljivega pomena.
