NATO nima posluha za zahteve Rusije
Severnoatlantsko zavezništvo je danes, tako kot tudi ZDA, pisno odgovorilo Rusiji na njene predloge varnostnega sporazuma, odposlane decembra. Odgovora niso javno objavili.
Glavne zahteve Moskve so za Nato nesprejemljive. Rusija je med drugim zahtevala, naj bo članstvo držav iz bivšega sovjetskega območja, kot je Ukrajina, v Natu izključeno. Poleg tega je zahtevala, da bi zavezniške sile morale zapustiti vzhodne članice.
Po besedah generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga se zavezništvo ne odpoveduje temeljnim načelom iz atlantske pogodbe na čelu s 5. členom o vzajemni obrambi. Nato se tudi ne namerava odpovedati politiki odprtih vrat. Eno od načel je, da si vsaka država izbira svoj pot in lahko, denimo Ukrajina, zaprosi za članstvo. »To je spoštovanje pravice do samoodločbe,« je ocenil Stoltenberg.
V Natu so se sicer pripravljeni pogovarjati z Moskvo o temah, kot sta nadzor nad orožjem in razoroževanje. Pogovori lahko potekajo tudi o evropski varnosti, v kontekstu helsinškega akta iz leta 1975, po katerem ima vsaka država pravico do izbire zavezništva. Stoltenberg je pozval Rusijo, naj iz Gruzije, Moldavije in Ukrajine umakne svoje vojake, ki so nameščeni brez dovoljenja tamkajšnjih vlad.
Napetosti se krepijo
Stoltenberg vidi prostor za pogovore tudi glede prihodnjih odnosov med Nato in Rusijo, denimo z vnovičnim odprtjem predstavništev na obeh straneh ali s pogovori na vojaški ravni.
Je pa glede Ukrajine pozval Rusijo k zmanjševanju napetosti. V njegovih očeh se te še krepijo, vojaške vaje pa bi lahko bile krinka za napad. Rešitve se išče z diplomacijo in dialogom, ne pa z grožnjami in silo, je povedal Stoltenberg. Po njegovih besedah ni skrivnost, da so z Rusijo »daleč narazen«.
