Ne tako mirna Bosna lahko znova zamaje mir na stari celini

Medtem ko Hrvati poskušajo prenoviti volilno zakonodajo, se zdi Milorad Dodik trdno odločen, da bo do temeljev pretresel daytonsko ureditev.
Fotografija: K mrakobnemu vzdušju v Sarajevu te dni poleg tradicionalno nadležnega smoga močno prispeva tudi huda politična kriza. FOTO: Dado Ruvic/Reuters
Odpri galerijo
K mrakobnemu vzdušju v Sarajevu te dni poleg tradicionalno nadležnega smoga močno prispeva tudi huda politična kriza. FOTO: Dado Ruvic/Reuters

»Preveč smo pričakovali od Milorada Dodika kot nekdanjega zagovornika miru, toda on je zajahal konja nacionalizma. Ta konj lahko zdrvi zgolj v vojno vihro,« je korenine sedanjih razmer v Bosni in Hercegovini opisal upokojeni profesor političnih ved iz Sarajeva Mirko Pejanović. Medtem ko se predstavniki mednarodne skupnosti in politične elite v Sarajevu trudijo najti izhod iz krize, mladi in izobraženi izhod vidijo v avtobusih, ki vozijo v Nemčijo.

image_alt
Nevarne igre nacionalistov pred finalom volilne reforme

V Sarajevu so si predstavniki mednarodne skupnosti in pripadniki lokalnih političnih elit v zadnjih dneh kar podajali kljuke na pomembnih sestankih o prihodnjem ustroju volilne zakonodaje v državi in o resnih in odločnih grožnjah o umiku Srbov iz skupnih državnih institucij. Medtem ko so spletne portale v BiH polnila besedila o srečanjih med vladarji etničnih skupnosti v BiH in odposlanci vladarjev sveta, so od politikov in njihove retorike delitev vsega hudega deležni Bosanci in Hercegovci jokali ob odmevnem videoposnetku mladega zobozdravnika, ki si je kruh odšel služit v Nemčijo.

Vladarja Srbov in Hrvatov na istem čolnu

Kot smo že poročali, je srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik po uzakonitvi prepovedi zanikanja genocida in poveličevanja vojnih zločinov blokiral delovanje pomembnih skupnih državnih ustanov. Kasneje pa je zaradi nestrinjanja z zakonom, ki ga je tik pred odhodom s položaja visokega predstavnika uzakonil Valentin Inzko, Dodik v skupščino srbske entitete Republika srbska spravil razpravo o umiku soglasja Srbov k ustanovitvi skupnih oboroženih sil, davčnih in pravosodnih organov, sprožil je tudi postopek ustanovitve entitetske agencije za zdravila in napovedal oblikovanje oboroženih sil Republike srbske.

Medtem ko vse te poteze zlasti Bošnjaki in zagovorniki unitarne BiH razumejo kot napad na daytonsko ureditev BiH, ki je temelj miru in državnosti v tej krhki balkanski državi, predstavnikov Hrvatov, z vodjo največje hrvaške stranke HDZ BiH Draganom Čovićem na čelu, Dodikova prizadevanja ne motijo pretirano. »Legitimno zastopanje, pravica naroda, da izbere svoje politične predstavnike, je izhodiščna točka,« je danes po srečanju s Čovićem novinarjem povedal Dodik in zavrnil pomisleke Bošnjakov, da jih Srbi in Hrvati s svojimi dejavnostmi v zvezi z reformami volilne zakonodaje poskušajo prevarati.

FOTTO: Matej Družnik/Delo
FOTTO: Matej Družnik/Delo

Svet z zaskrbljenostjo opazuje

Medtem ko vse več ljudi v BiH razpoloženje v družbi in trenutna politična, socialna in gospodarska kriza močno spominjajo na obdobje pred izbruhom krvave vojne v začetku 90. let, predstavniki mednarodne skupnosti razmere podrobno spremljajo in z zaskrbljenostjo opazujejo. Tako kot so jih podrobno spremljali in z zaskrbljenostjo opazovali pred vojno, ki je ljudem izstavila neizmeren krvavi račun.

»Če ne dobi svojih (para)vojaških formacij in pravosodja, bo Republika srbska udejanjila pravico do samoopredelitve. Če pa vendar dobijo svoje vojaške in pravosodne ustanove, bo državnim organom s silo prepovedano delovanje na ozemlju Republike srbske. Torej zdaj ni nobene dileme, da za Dodikom stojijo sile, ki so pripravljene sprožiti vojno v BiH. Prav tako ni nobene dileme, da jim je Dodik obljubil človeško meso za to vojno,« je trenutne razmere v BiH na kratko opisal Dragan Bursać, profesor filozofije in sociologije ter publicist iz Banjaluke. Bosanski Srb, ki je za svoje pisanje prejel več visokih priznanj in številne grožnje srbskih nacionalistov, je organe pregona v BiH pozval, naj zaprejo Dodika, mednarodni skupnosti pa je predlagal, naj tega človeka »omeji na štiri stene«.

Svarilo: spopadi niso izključeni

To, kar trenutno doživljajo ljudje v BiH, je poskus razveljavljanja državnih zakonov in razgradnje daytonske ureditve, ki je temelj miru in državnosti BiH, Dodik pa v svojih namerah deluje odločen, da bo šel pri tem do konca, ocenjuje upokojeni profesor s fakultete za politične vede v Sarajevu in član predsedstva BiH v času vojne Mirko Pejanović.

»Če se ruši država, se ruši mir, to dvoje je v Bosni in Hercegovini neposredno povezano in takšno početje je zelo nevarno. Lahko bi prišlo do spopadov, večjega ali manjšega obsega, in vse to ne bi smela biti samo skrb BiH ali regije, temveč celotne Evrope,« opozarja Pejanović, ki je prav tako kot Dodik Srb in opozarja, da kar je slabo za BiH, je slabo tudi za Republiko srbsko.

Spomladanski »non paper«, ki so ga mnogi pripisovali Janezu Janši, ta pa je zanikal svojo vpletenost, videl pa ga ni nihče, je svojo nalogo opravil v tem smislu, da je sprožil javno razpravo o secesiji in delitvi BiH, pravi Pejanović. Kot luč upanja v sicer temačnem vzdušju v državi sogovornik izpostavlja odpor Dodikove opozicije v RS in vlogo demokratičnih in državljanskih sil v Federaciji BiH, ki skupaj z ameriško in evropsko pomočjo lahko ohranijo mir v kriz preobjedeni državi, ki se še predobro spomni zadnje vojne izpred četrt stoletja.

Matthew Palmer. FOTO: Jože Suhadolnik
Matthew Palmer. FOTO: Jože Suhadolnik

Mirko Pejanović.
Mirko Pejanović.

Preberite še:

Komentarji: